Kateri zaimki so v nemščini? Zaimki (splošni pojmi). Kazalni vprašalni in odnosni zaimki

Vprašalni zaimki so wer"WHO", je bil"kaj" (uporablja se kot samostalniki), welcher"kateri", "ki", je bilfurein»za kaj, kateri« (uporablja se kot pridevniki); Vprašalni zaimki skupaj z vprašalnimi prislovi spadajo med vprašalne besede.

Sklanjanje vprašalnih zaimkov wer in je bil:


	wessen – čigav
	wem - komu

Wer uporabljeno pri vprašanju o obrazu: Weristda? - Ich (košes). WHOtam? - JAZ. Wer macht das? - Das macht der Student Schmidt. WHOtobo naredil? - Tobo naredilštudentSchmidt. Mit wem spricht er? - Er spricht mit einem Studenten. Zs strani kogaOngovori? - Ongovorizenoštudent. Wessen Arbeit ist das? - Das ist die Arbeit des Studenten Müller. Čigavo delo je to? - To je delo Mullerjevega študenta.

Wkot uporablja v naslednjih primerih:

a) na vprašanje o predmetu ali dejstvu: bilisthier? -HieristeineSchule.- Kajto? - Šola. Was machen Sie? - Ich übersetze. jazprevajam.

b) na vprašanje o poklicu osebe: Was ist er (von Beruf)? - Er ist Arbeiter.Kdo je po poklicu? - On je delavec.

Vprašalni zaimki wer, was so vedno na prvem mestu v stavku: Weristhier? - Kdo je tam?bilschreibenSie? - Kaj pišeš? kaj pišeš

Genitiv Wessen»čigav« je lahko samo pred ustreznim samostalnikom, celotna kombinacija pa je v stavku prva: WessenArbeit istdas? - Čigavo delo je to? Čigavo delo je to? -Wessen Arbeit lesenSie? - Čigavo delo bereš? Čigavo delo berete? Čigavo delo berete?

Wkot običajno se ne uporablja s predlogom; namesto te kombinacije se uporablja ustrezni zaimenski prislov.

Po wer in je bil, ki se uporablja kot subjekt, je povedkovni glagol, tako kot v ruščini, v 3. osebi ednine: Werist hier? -Hierkošich. WHOTukaj? - Tukajjaz; bil ist hier? - Hier sind Zeitungen. Kaj je tukaj? - Tukaj so časopisi; Ampak:WersindSie?Werbistdu? itd., saj je predmet tukaj Sie,du A wer imenski del povedka.

Welcher»ki, kateri« se sklanja kot določni člen:

ednina
S samostalnikom gospod.	S samostalnikom w.r.	S samostalnikom s.r.

welches Artikels

V vprašalnem zaimku je bil fu r ein »zakaj, kaj« je nagnjen samo ein:

ednina			Množine za vse spole
S samostalnikom gospod.	S samostalnikom w.r.	S samostalnikom s.r.	Množine za vse spole
je bil fürein Artikel	je bil füreine Zeitung	je bil fürein Buch
je bil füreines Artikels	je bil füreiner Zeitung	je bil füreines Buches
was füreinem Artikel	je bil füreiner Zeitung	je bil füreinem Buch	je bil fürein Büchern
je bil füreinen Artikel	je bil füreine Zeitung	je bil fürein Buch

Uporaba vprašalnega zaimka welcher vprašajte o eni od skupine podatkov, znanih predmetov, z uporabo was fur ein o kvalitetah, lastnostih predmeta: notriwelcherStraßewohnenSie ? - IchwohnevderKirow-Straße. - Na kateri ulici živiš? - Živim na ulici Kirov;AuswelcherStadtister? -EristausKasan. - Iz katerega mesta je? - On je iz Kazana.

AMPAK! Je bilo füreine Stadt ist Kassimow? - Kassimow isteine alte kleine Stadt ander Oka.Kakšno mesto je Kasimov? - Kasimov je starodavno majhno mesto na reki Oki.

IN nemški welcher stoji pred ustreznim samostalnikom, v nasprotju z ruskim "kaj", ki ga je mogoče ločiti od samostalnika, prim.: AuswelcherStadtsindSie? - Iz katerega mesta si? iz katerega mesta si

W elches lahko se uporablja kot zamrznjena oblika s samostalnikom katerega koli spola, pa tudi z množinskim samostalnikom; v tem primeru welches stoji ločeno od samostalnika, na katerega se nanaša: WelchesistdernajboljšeAufsatz? - Kateri esej je najboljši?Welches sind die neuen Bedingungen der Entwicklung? - Kaj sonovopogojirazvoj?

Was fur ein ima lahko v stavku naslednjo razporeditev: Wast das für ein Material? Was für ein Material ist das? - Kajtozadajmaterial?

bil fu r ein in welch ein uporablja se v vzkličnih stavkih: bilfureinschonerOznaka! - Kako lep dan!Welch ein schöner Tag! - Kajzadajlepadan! Was für ein schöner Tag ist heute! - KateraDaneslepadan!; Was für ein Buch das ist! - Kajtozadajknjiga!

sich sebe

dieser, dieser, dieses	to, to, to
jener, jene, jenes	to, to, to
solcher, solche, solches	take, take, take
der, die, das	to, to, to

selbst, selbst	sebe, sebe, sebe
derjenige, diejenige, dasjenige	to, to, to
derselbe, dieselbe, dasselbe	enako, enako, enako
derlei, dergleichen	take vrste

Nedoločni zaimki (Indefinitpronomen)






	nekaj
	nekaj
jeder, jede, jedes, jedermann
irgendein, irgendeine	nekaj, nekaj, nekaj

Nedoločni osebni zaimki

moški
Človek je padel...= Pravijo ...

Negativni zaimki (Verneinende Pronomen)

kein, keine	ne, nobena, nobena

Neosebni zaimek (das unpersönliche Pronomen)

Je regent. Dežuje.
Wie geht es dir? kako si
Es ist kalt. hladno.
Es gibt... Na voljo...

Osebni povratni in svojilni zaimki

Osebni zaimki

	ednina ednina			množina množina
Ovitek							Vljudna oblika
Nominativ (imenska ploščica.)			er On sie ona es to	wir mi	ihr Ti	sie Oni	Sie Ti
Genetiv (gen. padec.)	meiner jaz	deiner ti	potegalko njegov ihrer njo potegalko njegov	unser nas	eurer ti	ihrer njihov	Ihrer Ti
Dativ (Dan. padec.)	mir meni	režija ti	ihm njemu ihr njej ihm njemu	uns nas	euch tebi	ihnen njim	Ihnen Tebi
Akkusativ (vin. pad.)	mih jaz	dich ti	ihn njegov sie njo es njegov	uns nas	euch ti	sie njihov	Sie Ti

Povratni zaimki (Reflexivpronomen)

Svojilni zaimki (Possessivpronomen)

Wessen?Čigav? Čigav? Čigav?

Oseba Obraz	Nosilec	Svojilni zaimek
1. os		moj (e) moj, moja, moja, moja; tvoj, tvoj, tvoj, tvoj
2. os		dein(e) vaš, vaš, vaš, vaš; tvoj, tvoj, tvoj, tvoj
3. oseba ednine	er On sie ona es to	sein(e) njegov, tvoj, tvoj, tvoj, tvoj ihr(e) njen, tvoj, tvoj, tvoj, tvoj sein njegov, njen, tvoj, tvoj, tvoj, tvoj
1. os.mn	wir mi	unser(e) naš, naš, naš ; tvoj, tvoj, tvoj, tvoj
2. os.mn	ihr Ti	euer(e) tvoj, tvoj, tvoj ; tvoj, tvoj, tvoj, tvoj
3. os.mn	sie Oni Sie Ti	ihr(e) njihov; tvoj, tvoj, tvoj, tvoj Ihr(e) Vaš, Vaš, Vaš; tvoj, tvoj, tvoj, tvoj

Kazalni vprašalni in odnosni zaimki

Prikazni zaimki (Demonstrativpronomen)

	ednina ednina			množina množina
	Maskulinum Moško	Ženstveno Ženstveno	Neutrum Srednji spol	množina množina
Nominativ Nominativ	derselbe enako	dieselbe enako	dasselbe enako	dieselben enako
Genetiv Genitiv	desselben enako	derselben enako	desselben enako	derselben isti
Dativ dajalnik	demselben ista stvar	derselben enako	demselben ista stvar	denselben ista stvar
Akkusativ Tožilnik	denselben enako	dieselbe isti	dasselbe enako	dieselben isto / isto

Vprašalni zaimki (Interrogativpronomen)

Ovitek	Animirano	Neživo
Nominativ Nominativ	wer? WHO?	je bil? Kaj?
Genetiv Genitiv	Wessen?čigav?	Wessen?čigav?
Dativ dajalnik	čigav? čigav? wem?	komu wem
Akkusativ Tožilnik	kaj? wen?	je bil Kaj?

koga?

	ednina ednina			množina množina
	Maskulinum Moško	Ženstveno Ženstveno	Neutrum Srednji spol	množina množina
Nominativ Nominativ	der Odnosni zaimki (Relativpronomen)	ki umreti	ki das	ki ki
Genetiv Genitiv	ki dessen	koga deren	ki dessen	koga ki
Dativ dajalnik	ki dem	der deren	ki dem	komu denen
Akkusativ Tožilnik	ki dessen	ki brlog	ki das	ki ki

kateri/čigav Razred odnosnih (odnosnih) zaimkov (krajov) v nemščini predstavljajo zaimki der (njegove vrstne oblike die, das in oblika množina

die) in welcher (oziroma welche, welches, welche).

Opozoriti je treba, da mesta. der je bolj zaželen in se uporablja veliko pogosteje kot welcher, saj velja za bolj harmoničnega in slogovno pravilnega. Zato se bomo v tem članku osredotočili na to.

Vedno začnite z relativnimi stavki (Relativsätze). Takšni stavki se praviloma uporabljajo za izogibanje leksikalnim ponavljanjem. Pomembno je vedeti, da sta spol in število relativni mesti. določena s spolom in številom samostalnika v glavnem stavku.

Meine Tante hat kürzlich geheiratet. Sie fährt bald mit ihrem Mann ins Ausland. → Meine Tante, die kürzlich geheiratet hat, fährt bald mit ihrem Mann ins Ausland.

Er hat mir das Buch geschenkt. Ich habe es noch nicht gelesen. → Das Buch, das er mir geschenkt hat, habe ich noch nicht gelesen.

Die kinder spielen draußen. Sie sind meine Neffen. → Die Kinder, die draußen spielen, sind meine Neffen.

Še posebej težko je ... podrejena mesta. predstavlja primer odnosnega zaimka. Odvisen je od glagola v podrejenem stavku in ga nadzira.

Najprej si oglejmo tabelo deklinacij. zaimki. Zelo je podobna sklanjatvi določnih členov, razlike se pojavijo le v rodilniku.

ednina				množina
	maskulinum	ženstvena	nevtralen	für alle Genera gleich
Nominativ	der	ki	ki	ki
Genitiv	ki	koga	ki	koga
Dativ	ki	der	ki	komu
Akkusativ	ki	ki	ki	ki

Die Eltern haben dem Sohn ein Fahrrad gekauft. Er hat von dem Fahrrad geträumt. → Die Eltern haben dem Sohn das Fahrrad gekauft, von dem er geträumt hat. (glagol träumen se uporablja s predlogom von + Dativ oz. odnosnim mestom. stoji za predlogom v dajalniku – von dem).

Ich habe mir gestern den Film angeschaut. Wir haben über ihn viel geredet. → Ich habe mir gestern den Film angeschaut, über den wir viel geredet haben. (glagol reden se uporablja s predlogom über + Akkusativ, zato je oblika mesta s predlogom über den).

Plešasti kommen die Ferien . Meine Kinder freuen sich schon auf sie. → Plešast kommen die Ferien, auf die sich meine Kinder schon freuen. (povratni glagol sich freuen se uporablja s predlogom auf + Akkusativ oziroma konstrukcija auf sie se uporablja v podrejenem stavku).

Der Mann wandte sich an die Polizei. Sein Auto wurde gestohlen. → Der Mann, dessen Auto gestohlen wurde, wandte sich an die Polizei. (posesivno mesto. sein v podrednem razmerju ustreza rodilniški obliki dessen).

Vendar pa so v nekaterih primerih prednostni sedeži. welcher – pomaga se izogniti leksikalnim ponovitvam:

Mein Kollege, der der schwierigen finanziellen Lage nicht gewachsen war, hat sich umgebracht. → Mein Kollege, welcher der schwierigen finanziellen Lage nicht gewachsen war, hat sich umgebracht.

Na splošno sta možni obe možnosti (ne moremo reči, da je ena napačna), vendar z vidika t.i. lepa nemščina (schönes Deutsch) stavek se bolje sliši s sedežev. welcher.

Die Frau, der der Wagen gehört, ist weggegangen. → Die Frau, welcher der Wagen gehört, ist weggegangen.

Das Kind, das das Waschmittel zufällig geschluckt hat, wurde zum Krankenhaus gebracht. → Das Kind, welches das Waschmittel zufällig geschluckt hat, wurde zum Krankenhaus gebracht.

Meine Freunde, die die Kinder haben, können sich keinen Urlaub im Ausland leisten. → Meine Freunde, welche die Kinder haben, können sich keinen Urlaub im Ausland leisten.

Pri uporabi primernih oblik tega mesta. bodite pozorni na Rodilni primer – kot tak ne obstaja. V rodilniku se uporabljajo oblike zaimka.


				für alle Genera gleich

11.02.2014 TOREK 00:00

SLOVNICA

Zaimek- to je del govora, ki kaže na predmete in njihove znake, vendar jih ne imenuje.

Funkcija zaimka je nadomestiti ali spremljati samostalnik.

V tem članku si bomo ogledali uporabo naslednjih zaimkov:

Kazalci;

Vprašalni;

Posesivno;

Sorodnik;

Negotovo;

Povratni zaimek sich;

Neosebni zaimki;

In medsebojni zaimki.

Uporaba kazalnih zaimkov

1. Prikazni zaimki der - to, die - to, das - to, die - to vedno pod poudarkom.

V stavku se ti zaimki uporabljajo v Nominativ - Nominativ, Dativ - Dativ in Akkusativ - Tožilnik kot neodvisni subjekt ali predmet:

Sind Ihre Fenster bei der Explosion kaputtgegangen?

ja, ki müssen erneuert werden.

So vam v eksploziji počila okna?

ja Oni jih je treba zamenjati z novimi.

Brlog, der mich beschimpft hat, nenne ich nicht.

Iti, WHO me je užalil, tega ne bom imenoval.

Genitiv – Genitivni obliki derer in dessen se uporabljata namesto svojilnih zaimkov ihr in sein, da bi se izognili nesporazumom:

Er lud Richard und ki Freundin.

Povabil je Richarda in njegov dekle.

Oblika derer označuje kasnejšo atributivno klavzulo:

Der König lebte auf Kosten derer, die er verachtete.

Kralj je živel na račun tistih, ki jih je preziral.

2. Dieser - to, diese - to, dieses - to, diese - to označujejo osebo ali predmet, ki je govorcu prostorsko ali časovno bližje:

Dieses Haus gefällt mir besser.

Ta hiša mi je bolj všeč.

Wir fahren dieses Jahr in Urlaub.

Letos gremo na dopust.

3. Zaimki jener - to, jene - to, jenes - to, jene - tiste označujejo predmet ali osebo, ki je prostorsko ali časovno oddaljena od govorca:

Wer sitzt auf jenem Platz?

Kdo sedi na tem mestu?

Jene Tage vergesse ich nicht.

Ne bom pozabil tistih dni.

4. Zaimek (ein) solcher - tak, (eine) solche - tak, (ein) solches - tak, solche - tak navedite lastnosti predmeta, ne da bi te lastnosti poimenovali:

Ein solches Benehmen ist unbegreiflich.

To vedenje ni razumljivo.

Ein solches Buch benötige ich.

Potrebujem takšno knjigo.

5. Derselbe - enako, dieselbe - enako, dasselbe - enako, dieselben - enako označujejo osebo ali stvar, ki je enaka prej imenovanim:

Heute hast du dasselbe Kleid an, wie gestern und vorgestern.

Danes nosiš isto obleko kot včeraj in dan prej.

6. Der gleiche - enako, die gleiche - enako, das gleiche - enako, die gleichen - enako označuje osebo ali stvar, ki je enaka, vendar ne identična prej imenovanim:

Mein Freund hat sich zufällig den gleichen Anzug gekauft, wie ich.

Moj prijatelj si je po naključju kupil enako obleko kot jaz.

7. Derjenige - to, diejenige - to, dasjenige - to, diejenigen - tisto označujejo osebo in predmet, o čemer bomo podrobneje govorili v naslednjem razmerju:

Diejenigen, die dafür sind, heben bitte die Hand.

Kdor je za, naj prosim dvigne roko.

8. Zaimek selbst/selber - se ne spreminja. Postavljen je za besedo, na katero se nanaša.

Ločiti ga je treba od prislova selbst – celo, ki je, nasprotno, postavljen pred besedo, ki poudarja:

Hast du die Arbeit selbst gemacht?

Ti sebe opravil delo?

Selbst sie kann das nicht übersetzen.

celo ne zna prevesti.

Raba vprašalnih zaimkov

1. Wer - kdo se uporablja v vprašalnem stavku v zvezi z ednino in množino:

Wer kommt morgen?

Kdo pride jutri?

Uta kommt morgen

Uta in Eva kommen morgen.

Uta pride jutri.

Uta in Eva prideta jutri.

Wem oblike - komu in wen - koga uporablja se brez predloga in s predlogom:

Wem schreibst du?	Komu pišeš?
Wen beschuldigst du?	Koga kriviš?
Mit wem gehst du?	S kom greš?
An wen denkst du?	o kom razmišljaš

2. Bilo je - kaj se uporablja v vprašalnem stavku v zvezi s predmeti, pojavi itd. v ednini in množini:

Zaimek Was se uporablja tudi pri vprašanjih o poklicu, naravi dejavnosti, poklicu ali hobiju:

3. Zaimek wessen - čigav, čigav, čigav, čigav stoji pred samostalnikom v ednini in množini. Članek je izpuščen:

4. Zaimki welcher - kateri, welche - kateri, welches - kateri, welche - kateri uporablja se v vprašanjih o določeni osebi ali stvari, za katero spraševalec ve:

Welch - ne prikloni se, welcher, welche, welches, welche uporablja se tudi v vzkličnih stavkih.

5. Vprašalni zaimek was für ein, eine, ein - kateri, kateri, kateri uporabljen v ednini pri vprašanjih o kakovosti ali lastnosti predmeta. Odgovor uporablja nedoločni člen.

V množini se uporablja was für ali redko für welche, v odgovoru samostalnik nima člena:

Was für ein, eine, ein se uporablja s pravimi samostalniki brez člena:

Was für Papier brauchst du?

Kakšen papir potrebujete?

Včasih so deli zaimka was für ein ločeni drug od drugega:

Was ist das für eine Frau?

Kakšna ženska je to?

Was sind das für Männer?

Kakšni moški so to?

Was für ein, eine, ein se uporablja v vzkličnih stavkih:

Was für ein großer Künstler er ist!

Kako velik umetnik je!

Was für ein, eine, ein se uporablja s predlogi. Hkrati pa na primer člena ein in samostalnika ne vpliva für, temveč predlog:

Mit was für einem Kuli schreibst du den Brief?

S katerim peresom napišeš pismo?

Raba osebnih zaimkov

Namesto samostalnikov se uporabljajo osebni zaimki.

Ker spol samostalnikov v nemškem in ruskem jeziku ne sovpada vedno, je treba nemške osebne zaimke prevesti v ruske zaimke, odvisno od spola ruskega samostalnika, ki ga zamenjamo:

Das ist ein Buch. Es gehört mir.

To je knjiga. Ona pripada meni.

Hier ist ein Fluss. Er ist breit.

Tukaj je reka. Široko je.

1. Ich - I označuje govorca in se uporablja v neposrednem govoru.

Ich tanze mit ihr.

Plešem z njo.

2. Du - uporablja se tudi v neposrednem govoru. To je oseba, ki je neposredno naslovljena. Ta oblika nagovora kaže na prijateljske odnose. uporablja se v družini, med sorodniki, prijatelji, dobrimi znanci, med mladimi, odraslimi do otrok, do živali, predmetov ali abstraktnih pojmov:

Du bist mein bester Freund!

Ti si moj najboljši prijatelj!

Ich befehle dir.

ti naročim.

3. Er - on, sie - ona, es - to označuje tistega, o katerem se govori.

Dort steht ein Mann. Ihn kenne ich nicht.

Tam stoji moški. ne poznam ga.

Sie kommt zu mir.

Pride do mene.

4. Wir - uporablja nas govorec ali avtor, ko nagovarja v imenu ali v imenu dveh ali več oseb.

Wir fahren in Ausland.

Gremo v tujino.

5. Zaimek ihr - you se uporablja pri nagovarjanju otrok, prijateljev ipd., tj. več osebam, pri čemer vsako od njih govorec nagovori na »ti«:

Kinder, kommt ihr in den Wald?

Fantje, greste v gozd?

6. Zaimek Sie - You se uporablja za izražanje vljudnosti pri naslavljanju odraslih in neznancev ali ene ali več oseb, s katerimi se govorec ogovarja na »Vi«.

V slovničnem smislu sovpada z zaimkom 3. osebe množine sie - oni.

Oblika vljudnega nagovora Sie - You se v vseh primerih piše z veliko začetnico:

Gospod Müller, komentar Sie morgen?

Gospod Müller, ali pridete jutri?

Herren, Gehen Sie mit?

Gospodje, ali greste z nami?

Zum Geburtstag wünsche ich Ihnen vse Gute.

Ob tvojem rojstnem dnevu ti želim vse dobro.

Darf ich Sie zum Tanz ugriznil?

Te lahko povabim na ples?

Osebni zaimki ich - jaz, du - ti, wir - mi, ihr - ti, Sie - ti označujejo le osebe, osebni zaimki pa er - on, sie - ona, es - to, sie - oni- osebe in predmeti.

Genitiv - Genitiv - osebni zaimki se redko uporabljajo, samo z glagoli, ki zahtevajo Genitiv:

Ich gedenke deiner.

Spominjam se tebe.

Raba svojilnih zaimkov

Svojilni zaimki imajo dvojno zvezo:

2. Označujejo lastništvo osebe ali stvari, zato je izbira svojilnega zaimka odvisna od osebe, spola in števila besede, ki označuje »lastnik«.

Svojilni zaimki ne morejo opravljati le funkcije določanja samostalnika, temveč tudi nadomestiti samostalnik, tj. uporabljati brez njega. V tem primeru so nagnjeni na naslednji način:

ednina			množina
moški	srednjega spola	ženstvena	množina
			meine, deine, seine, ihre, eure, unsere
	meinem, deinem, seinem, ihrem, eurem, unserem	meiner, deiner, seiner, ihrer, eurer, unserer
meinen, deinen, seinen, ihren, euren, unseren	mein(e)s, dein(e)s, sein(e)s, ihr(e)s, eures - euers, unser(e)s	meine, deine, seine, ihre, eure, unsere	meine, deine, seine, ihre, eure, unsere

Wessen Wagen ist das? - Das ist meiner.

Čigav je avto? - To moj.

Das ist nicht deine Tasche, sondern meine.

To ni vaša torba, ampak moj.

Ist das dein Buch? - Ja, das ist mein(e)s.

Je to tvoja knjiga? - Ja res moj.

Namesto tega pogosteje meines, deines, seines, ihres, eures, unseres rabljeno meins, deins, seins, ihrs, euers, unsers, tj. na koncu -es pade -e:

Wessen Haus ist das?

Das ist meins, deins, seins, ihrs, unsers, euers, ihrs.

Čigava je ta hiša?

Je moj, tvoj, njegov, njen, naš, tvoj, njihov.

Svojilni zaimki se lahko uporabljajo tudi z določenim členkom. V tem primeru se zavrnejo kot šibki pridevniki:

ednina			množina
moški	srednjega spola	ženstvena	množina
der meine, der deine, der seine, der ihre, der eure, der unsere
	dem meinen, dem deinen, dem seinen, dem ihren, dem euren, dem unseren	der meinen, der deinen, der seinen, der ihren, der euren, der unseren
den meinen, den deinen, den seinen, den ihren, den euren, den unseren	das meine, das deine, das seine, das ihre, das eure, das unsere	die meine, die deine, die seine, die ihre, die eure, die unsere	die meinen, die deinen, die seinen, die ihren, die euren, die unseren

Wessen Bleistift nimmst du?

Ich nehme den meinen.

Čigav svinčnik boš vzel?

Jaz bom svojega vzel.

Wessen Buch nimmst du?

Ich nehme das meine.

Čigavo knjigo boste vzeli?

Jaz bom svojega vzel.

Namesto den meinen itd. lahko se uporablja den meinigen, den deinigen itd. Te oblike so značilne za ustni govor:

Die Bäume im Nachbargarten blühen schon, die unsrigen sind noch nicht so weit.

Drevesa na sosednjem vrtu cvetijo, naše pa še ne.

Das Buch ist das meinige.

Knjiga je moja.

Svojilni zaimki so lahko substantivirani, tj. postanejo samostalniki:

Er liebt die Seinen/Seinigen.

Rad ima svoje najdražje.

Ewig der Deine!

Vedno tvoja!

Tun Sie das Ihre.

Naredi svoje.

Jedem das Seine.

Vsakemu svoje.

V nekaterih primerih se lahko namesto svojilnega zaimka uporablja osebni zaimek s predlogom von:

Das war ein Freund von mir.

Bilo je Moj prijatelj.

Svojilni zaimki se lahko v določenih primerih - v Svetem pismu, poeziji itd. - pojavijo za samostalnikom:

Vater unser, der du bist im Himmel.

Oče naš, ki si v nebesih.

Nimm auch meine Seele in die Hände dein.

Vzemi tudi mojo dušo v svoje roke.

Uporaba relativnih zaimkov

Odnosni zaimki v stavku nadomeščajo aktivnika in služijo kot vezni člen med glavnim in podrejenim stavkom.

1. Odnosni zaimki der - kateri, die - kateri, das - kateri, die - kateri se strinjajo v spolu, številu in primeru z besedo v glavnem stavku, na katero se nanašajo:

Der Mann, der hier wohnt, ist Arzt.

Človek, ki živi tukaj, je zdravnik.

Der Mann, den ich sehe, ist Arzt

Človek, ki ga vidim, je zdravnik.

Der Mann, auf den ich warte, ist Arzt.

Človek, ki ga čakam, je zdravnik.

Es ist einer der schönsten Filme, die ich gesehen habe.

To je eden najboljših filmov, kar sem jih videl.

Deren in dessen se skladata v spolu in številu s samostalnikom, določenim s podrejenim stavkom:

Der Mann, Dessen Auto da steht,…

Človek, čigar avto je parkiran tam...

Die Frau, deren Tochter ich kenne,…

Ženska, katere hčer poznam ...

2. Odnosni zaimek wer - kdo v razmerju večinoma stoji pred glavnim stavkom.

Glavni stavek v tem primeru uvajajo kazalni zaimki der, dem, den:

Wer das tut, der hat Folgen zu tragen.

Kdorkoli to počne, mora nositi posledice.

Wem es nicht gefällt, der kann weggehen.

Komur ni všeč, lahko odide.

Wen man liebt, dem verzeiht man vieles.

Tistim, ki so ljubljeni, se veliko odpušča.

Odnosni zaimek je bil - kaj se uporablja:

Za zaimki das - to, ono, dem, dasselbe - enako, dasjenige - to, das einzige - edina stvar, alles - vse, vieles - veliko, anderes - drugo in itd.:

Ich verstand alles, was er sagte.

Razumel sem vse, kar je rekel.

Er aß nur das, was ihm schmeckte.

Jedel je le tisto, kar mu je bilo všeč.

Das Einzige, was er trinkt, ist Tee.

Edino, kar pije, je čaj.

Steht in diesem Buch dasselbe, was im anderen steht?

Ali ta knjiga govori isto kot druge?

Po substantiviranem, t.j. postanejo samostalniki, pridevniki z abstraktnim pomenom, pa tudi za substantiviranimi pridevniki v presežni stopnji in substantiviranimi vrstnimi števili, ki se uporabljajo v srednjem spolu:

Es war etwas ganz Neues, was er erreichen wollte.

To je bilo nekaj povsem novega, kar je želel doseči.

Es war das Schönste, was er gesehen hat.

To je bilo nekaj najlepšega, kar je videl.

Das war das Erste, was ich gemacht habe.

To je bila prva stvar, ki sem jo naredil.

Če se ne nanaša na posamezno besedo, temveč na vsebino celotnega glavnega stavka:

Er steckte den Schlüssel ein, was niemand bemerkte.

Vstavil je ključ, ki ga nihče ni opazil.

Die Tür stand weit offen, was dem Wächter sofort auffiel.

Vrata so bila na stežaj odprta, kar je čuvaju takoj padlo v oči.

3. Zaimki welcher - kateri, welche - kateri, welches - kateri, welche - kateri se skoraj nikoli ne uporabljajo v ustnem govoru.

IN pisanje uporabljajo se predvsem zato, da se izognejo ponavljanju istih oblik:

Raba nedoločnih zaimkov

1. Nedoločni zaimek vse- ima ednino in množino: aller - vse, alle - vse, alles - vse, alle - vse. V ednini se uporablja z imeni snovi in abstraktnimi samostalniki. V množini označuje obseg posameznih enorodnih predmetov, oseb, pojavov itd.:

Aller Ärger war verflogen.

Vse navdušenje je hitro minilo.

Er hat alles Geld verspielt.

Izgubil je ves denar.

Alle Kinder bekamen je ein Buch.

Vsi otroci so prejeli knjigo.

All- lahko nadomesti ali spremlja samostalnik:

Alle Menschen sind sterblich.

Vsi ljudje so smrtni.

Alle sind schon nach Hause gegangen.

Vsi so že odšli domov.

Pred določnim členkom ali kazalnim ali svojilnim zaimkom se uporablja nesklonljiva oblika all:

Er hat mich mit all seinen Freunden be sucht.

Obiskal me je z vsemi svojimi prijatelji.

All das weiß sie doch.

Ona vse to ve.

2. Einer - nekdo, eine - nekdo, eines - nekaj označujejo nedoločeno osebo iz skupine oseb ali nedoločen predmet iz skupine predmetov.

Ti zaimki se uporabljajo samo v ednini:

Einer weiß, dass ich hier bin.

Nekdo ve, da sem tukaj.

Množinska oblika je einer, eine, eines welche - nekaj, nekaj:

jaz ch brauche Tomaten. Haben wir welche?

Potrebujem paradižnik. Ali jih imamo?

Einer, eine, eines nadomeščajo samostalnik:

3. Uporablja se v negativnem pomenu keiner - nihče, keine - nihče, keines - nihče, keine - nihče:

Keiner weiß, dass ich hier bin.

Nihče ne ve, da sem tukaj.

Das glaubt dir keiner.

Nihče vam ne bo verjel v to.

Keiner, keine, keines, keine nadomeščajo samostalnik:

4. Namesto edninskih imen brez členkov se uporablja oblika welcher - nekaj, nekaj, welche - nekaj, nekaj, welches - nekaj, nekaj:

5. Einige - nekaj, več, etliche - nekaj, več, mehrere - nekaj, več lahko spremlja samostalnik ali ga nadomesti. Einige, etliche se uporabljajo v ednini in množini, mehrere pa samo v množini:

Sie hatte einige, etliche Freundinnen eingeladen.

Povabila je več prijateljev.

Es besteht noch einige, etliche Hoffnung.

Še vedno je nekaj upanja, nekaj upanja

Der Zug hatte mehrere Stunden Verspätung.

Vlak je imel večurno zamudo.

6. Zaimek ein bisschen - malo pomeni razmeroma majhen delež nečesa:

Kannst du ihr ein bisschen Brot geben?

Ji lahko daš malo kruha?

Ta zaimek se lahko sklanja z nedoločnim členom ein:

Mit ein(em) bisschen Geduld wirst du es schaffen.

Z malo potrpljenja vam bo uspelo.

Zaimek ein paar – več pomeni več oseb ali predmetov. Zaimek ein wenig - malo pomeni majhen del nečesa. Ti zaimki se ne spreminjajo:

Er ist vor ein paar Tagen verreist.

Odšel je pred nekaj dnevi.

Mit ein wenig Geduld kann man das erreichen.

Če imate malo potrpljenja, se to lahko doseže.

7. Zaimek etwas - karkoli, nekaj je nespremenljivi zaimek, ki označuje nedoločen predmet, pojav ipd.:

Etwas stimmt hier nicht.

Tukaj je nekaj narobe.

Weißt du etwas?

Veš kaj?

Etwas pomeni tudi "malo":

Er spricht etwas Französisch.

Govori malo francosko.

Hast du etwas Brot für mich?

Imaš kaj kruha zame?

8. Jeder - vsak po svojem pomenu loči posamezne elemente iz množice. Ta zaimek se lahko nanaša na ljudi in predmete, pa tudi nadomešča in spremlja samostalnik. Uporablja se samo v ednini:

Jeder muss fleißig studieren.

Vsi bi se morali pridno učiti.

Jeder Student muss fleißig studieren.

Vsak študent se mora pridno učiti.

Wir haben jeden Winkel abgesucht.

Preiskali smo vsak kotiček.

9. Irgend-, povezovanje z nedoločnimi zaimki einer, eine, eines, welcher, welche, welches, jemand, etwas, was, wer,še povečati negotovost:

irgendein- kateri koli, kateri koli, irgendeiner- kdorkoli, kdorkoli, irgendein- kateri koli, kateri koli, irgendein- nekaj, nekaj, nekaj, irgendwelcher- kateri koli, kateri koli, irgendwelche- kateri koli, kateri koli, irgendwelches- kateri koli, kateri koli, irgendwelche- kateri koli, kateri koli, irgendjemand- nekdo, nekdo, nekdo, irgendetwas- karkoli, irgendwer- kdorkoli.

Ti zaimki so v ruščino prevedeni z delci -nekaj, -ali, -to:

Kennst du irgendwen, der ein Auto kaufen möchte?

Poznate koga/kogarkoli/kogarkoli, ki bi rad kupil avto?

10. Jedermann - vsi, vsi zastarel ali visokoslogovni zaimek. Najpogosteje se namesto jedermann uporablja jeder - vsak:

Plešast bekommt er mit jedermann Streit.

Kmalu se bo skregal z vsemi.

Das ist nicht jedermanns Geschmack.

Ni po okusu vsakogar.

11. Jemand - nekdo, kdorkoli označuje nedoločeno osebo:

Jemand hat nach dir gefragt.

Nekdo vas je vprašal.

Es fiel ihm schwer, jemand(em) zu wiedersprechen.

Težko se je s kom prepiral.

Ich kenne jemand(en), der uns hilft.

Poznam nekoga, ki nam bo pomagal.

Za povečanje negotovosti se uporablja irgend-:

Hat dich irgendjemand gesehen?

te je kdo videl?

12. Človek označuje neznano osebo. Ta zaimek se ne spreminja in se uporablja samo v nominativnem primeru - Nominativ:

Človek klobuk gehört.

Smo slišali.

V primerih dativ - dativ in akuzativ - akkusativ se namesto tega uporabljata einem, einen:

Je älter man wird, desto rätselhafter wird einem das Leben.

Starejši kot si, bolj skrivnostno postaja življenje.

Diese Musik lässt einen nicht mehr los.

Ta glasba te ne bo izpustila.

Človek lahko označuje eno osebo ali več oseb in lahko celo nadomesti osebni zaimek »jaz«:

Darf man eintreten?

Ali mi dovolite (jaz, on, mi), da vstopim?

Stavki z moškim so prevedeni v ruščino:

Nedoločne osebne povedi brez osebka. Predikat je v 3. osebi množine:

Man hat mir ein Album geschenkt.

Dali so mi album.

Nedoločno-osebni stavki z glagolom v 2. osebi ednine z zaimkom »ti« ali brez njega:

Wenn man das Gemälde anschaut, bewundert man es.

Ko pogledaš sliko, jo občuduješ.

Nedoločni stavek:

Wie übersetzt man diese Wendung?

Kako prevesti ta stavek?

Neosebni stavki z neosebnimi besedami: vidno, slišano, nemogoče, mogoče, potrebno, potrebno itd.:

Hier hört man nichts.

Tukaj ne slišite ničesar.

Hier sieht man nichts.

Tukaj ni ničesar za videti.

Man darf nicht rauchen.

Prepovedano kajenje.

Man muss etwas tun.

Nekaj je treba/treba narediti.

Stavki v trpnem glasu:

Man diskutiert die Wege der Zusammenarbeit.

Pogovarjajo se o načinih sodelovanja.

13. Mancher - nekaj, manche - nekaj, manches - nekaj, manche - nekaj lahko nadomesti ali spremlja samostalnik. Uporabljajo se v ednini in množini:

Die Straße ist an manchen Stellen beschädigt.

Cesta je ponekod poškodovana.

Manches neue Kleid ist sehr teuer.

Nekatere obleke so zelo drage.

Manche lernen das offenbar nicht.

Nekateri se tega očitno ne morejo naučiti.

14. Niemand - nihče in nichts - nič - to sta nikalna nedoločna zaimka. Niemand se nanaša na žive predmete, nichts pa na nežive predmete. Zaimek nichts se ne spremeni:

Niemand hat an die Tür geklopft.

Nihče ni potrkal na vrata.

Ihr ist zum Glück nichts geschehen.

Na srečo se ji ni zgodilo nič.

Hast du nichts von Erika gehört?

Ste slišali kaj o Ericu?

15. Sämtlich ima edninske in množinske oblike: sämtlicher - vse, sämtliche - vse, sämtliches - vse, sämtliche - vse. Lahko spremlja ali redko nadomesti samostalnik:

Sämtlicher Abfall war weggeräumt.

Vsi odpadki so bili odstranjeni.

Sämtliche Studenten waren in der Aula.

Vsi učenci so bili v zbornici.

16. Viele - veliko, wenige - malo lahko spremlja ali nadomesti samostalnik. Uporabljajo se samo v množini:

Viele Studenten nahmen an der Veranstaltung teil.

Prireditve se je udeležilo veliko dijakov.

Viele haben das gesehen.

Mnogi so to videli.

Wenige Menschen glauben daran.

Malokdo verjame v to.

Wenige glauben daran.

Le redki temu verjamejo.

17. Viel - veliko, wenig - malo uporablja se s pravimi in abstraktnimi samostalniki brez člena v ednini. Uporabljajo se lahko tudi z množinskimi samostalniki. Ti zaimki se ne spreminjajo:

Viel Zeit brauche ich dafür.

Za to mi bo vzelo veliko časa.

Wenig/viel Blut wurde vergossen.

Prelilo se je malo/veliko krvi.

Ohne viel Worte zu verlieren, half sie ihnen.

Brez izgubljanja besed jim je pomagala.

Uporaba povratnega zaimka sich

Povratni zaimek sich se uporablja:

1. V pravem refleksivnem pomenu. Označuje, da je dejanje, imenovano glagol, usmerjeno na tistega, ki to dejanje izvaja, tj. na predmet te akcije:

Sie wäscht sich.

__________|

Ona se umiva.

2. Kot sestavina pravih povratnih glagolov, brez katere se ti glagoli ne uporabljajo:

Sie schämt sich.

Sram jo je.

Pravi povratni glagoli- to so povratni glagoli, pri katerih je povratni zaimek sich obvezen in ga ni mogoče nadomestiti z drugim zaimkom ali samostalnikom itd.

3. Kot sestavina povratnih glagolov. Ti glagoli označujejo dejanje dveh ali več oseb. Sich pri povratnih glagolih vzpostavlja vzajemnost, po pomenu pa ustreza zaimku einander - drug drugega:

Sie begegneten sich oft auf dem Wege zur Arbeit.

Pogosto sta se srečala na poti v službo.

4. Za izražanje pasivnih odnosov:

Die Ware lässt sich schlecht verkaufen.

Izdelek se ne prodaja dobro.

Auf diesem Stuhl sitzt es sich bequem.

Na tem stolu je udobno sedeti.

Der Roman liest sich leicht.

Roman je lahko berljiv.

Hier atmet es sich leicht.

Tukaj je enostavno dihati.

5. V stabilnih izrazih:

Das hat nichts auf sich.

To ne pomeni nič.

Er kam plešast wieder zu sich.

Kmalu je prišel k sebi.

Klobuk Der Wein in sich.

Vino je močno.

Raba neosebnih zaimkov

Zaimek es se uporablja:

1. V pasivnih stavkih. IN podrejeni stavki in vedno se pojavi vprašanje:

Es sind in den letzten Jahren viele Hochhäuser gebaut worden.

V zadnjih letih je bilo zgrajenih veliko stolpnic.

Es wurden Fahnen geschwenkt.

Mahali so z zastavami.

Ich habe gesehen, dass Fahnen geschwenkt wurden.

Videl sem, da so mahali z zastavami.

Wurden denn auch Fahnen geschwenkt?

Ste mahali z zastavami?

E se uporablja tudi v brezpredmetnih pasivnih stavkih na začetku stavka. Predikat je vedno v 3. osebi ednine:

Es wird auf Wanderungen viel über das Wetter gesprochen.

Ljudje med kampiranjem veliko govorijo o vremenu.

2. Zaimek es se uporablja tudi kot uradni osebek:

Z dejansko neosebnimi glagoli, ki označujejo naravne pojave ali spremembe stanja:

Den ganzen Tag regnete es im Norden.

Na severu je ves dan deževalo.

Heute ist es kalt, heiß.

Danes je mrzlo, vroče.

Es dämmert.

Postaja svetlo.

Es napeto.

Taljenje.

Es donnert.

Grmenje.

Es blitzt.

Bliskanje strele.

Z glagoli, ki označujejo zvoke/šume, vključno s tistimi naravnega izvora, brez navedbe

V nemščini poznamo več vrst zaimkov:

osebno,
posesiven,
kazalci,
negotova,
povratno,
vprašalni.

Vsaka od teh vrst ima svoje oblike, načine sklanjanja in pravila uporabe.

Vsako vrsto bomo obravnavali posebej.

Torek, 15. december 2015

Nemški neosebni zaimek “es” se pogosto uporablja v različnih neosebnih besednih zvezah in stavkih. Praviloma se uporablja v stavkih v primerih, ko opisujejo nekaj abstraktnega, ki ni vezano na določen predmet ali osebo. Oglejmo si značilnosti uporabe tega zaimka z uporabo primerov govora.

Ponedeljek, 28. julij 2014

Die Mehrdeutigkeit des Pronomens es. Das unpersönliche Pronomen es.

Ponedeljek, 24. februar 2014

Odgovori na različna vprašanja so lahko popolni (popolni) ali skrajšani, če je že jasno o čem govorimo, npr.

Petek, 06. december 2013

Vprašalni in demonstrativni

Za tvorbo zaimenskih prislovov (prislovov) te kategorije v nemškem jeziku se uporabljajo prislovi. v kombinaciji s predlogi (stavek).

Petek, 29. november 2013

V nemškem jeziku (jeziku) obstajajo taki zaimki (kraji), katerih semantika ne vsebuje nobene navedbe določena spolna (spolna) pripadnost. Na podobne kraje. nanašati:

Nedelja, 14. oktober 2012

Zaimki (zaimki) ne morejo le nadomeščati predmetov ali oseb v govoru, temveč jim dajejo tudi določeno značilnost, torej dejansko nadomeščajo lastnosti predmetov ali oseb.

Četrtek, 16. avgust 2012

Sistem osebnih (osebnih) zaimkov (krajov) nemškega (nemškega) jezika je zelo podoben ruskemu:

Nedelja, 12. avgust 2012

V nemškem (nemškem) jeziku, tako kot v naši materni ruščini, obstajajo različne kategorije zaimkov (krajov). Eden od njih so posesivna (posesivna) mesta. (Possessivpronomen).

Ponedeljek, 18. junij 2012

Zaimki (zaimki) v katerem koli jeziku označujejo predmet, osebo, lastnost ali količino, vendar ga ne imenujejo. Tisti. nadomeščajo samostalnike (samostalnike), pridevnike, števnike in prislove. Od tod tudi njihovo ime (namesto imena). V nemščini so mesta. se imenujejo Pronomen ali Fürwörter, kar odraža tudi njihovo funkcijo (pro = für - za, namesto, v zameno).

Petek, 15. junij 2012

Razred odnosnih (relativnih) zaimkov (krajov) v nemščini predstavljata zaimka der (njegove vrstne oblike die, das in množinska oblika die) in welcher (oziroma welche, welches, welche).

Petek, 15. junij 2012

Pri sklanjanju zaimkov (mest) v nemškem jeziku je treba razumeti, da se različni razredi zaimkov različno sklanjajo, zato jih bomo obravnavali v skupinah.

Ponedeljek, 28. maj 2012

Razdelek je precej obsežen in tema povratnih zaimkov je eden od pomembnih delov tega razdelka.

Označuje subjekt (redkeje predmet) stavka. Ima samo dva primerni obrazci in se v stavku uporablja kot dodatek, redkeje kot prislovna okoliščina:

Sobota, 19. maj 2012

Prikazni zaimki v nemščini niso težka tema, a če imate težave s členki, se boste morali potruditi, da boste to temo pravilno obvladali.

Prikazni zaimki v nemščini natančneje označujejo osebo ali predmet kot določni člen in so v govoru močneje poudarjeni. Stojijo namesto določnega člena.

Prikazni zaimki so: der (tisti, on, kateri), dieser (ta), jener (tisti), solcher (tisti), derjenige (tisti), derselbe (tisti), es (tisti), selbst (sam).

Prikazni zaimki der, die, das se uporabljajo v imenovalniku, dajalniku in tožilniku kot samostojni predmet ali predmet;

Ponedeljek, 02. april 2012

Zaimki (mesta) v nemščini

Kot del govora mesta. služi za zamenjavo samostalnika, lastnega imena ali pridevnika v stavku, ne da bi jih poimenoval.

V nemškem jeziku je 9 glavnih skupin zaimkov. To:

Lokacija v nemščini je to beseda ali del govora, ki označuje predmet, vendar ga ne poimenuje. Glavna naloga zaimka je preprečiti večkratno dolgotrajno ponavljanje samostalnikov (ali lastnih imen). Najpogosteje uporabljena mesta. v nemščini so osebni. mesta (osebni zaimek).

Četrtek, 29. marec 2012

V nemškem jeziku obstaja le en povratni (povratni) zaimek (mesta) - sich. Poleg tega se dejanska oblika sich uporablja izključno v tretji osebi in nedoločniku, v prvi in drugi osebi pa ustrezna osebna mesta. v tožilniku: