Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo EU odpravila sankcije proti Rusiji, potem ko bo odpravljen razlog za njihovo uvedbo – ko bo Kijev znova prevzel nadzor nad Donbasom. To je po poročanju Reutersa povedal vodja nemške vlade v torek, 29. avgusta, na letni poletni tiskovni konferenci v Berlinu.

"Sankcije bodo odpravljene, ko izginejo razlogi. Gospodarske sankcije so bile uvedene zaradi razmer na vzhodu Ukrajine, v regijah Doneck in Lugansk, kjer je Kijev izgubil suverenost nad lastnim ozemljem," je dejala kanclerka. Kot je opozorila Merklova, če se bo premirje v Donbasu nadaljevalo, bo "na tej podlagi mogoče sprejemati nadaljnje politične odločitve," poroča TASS. "Če bomo lahko izpolnili dogovore iz Minska, se bo ustvarila priložnost za odpravo sankcij," je dodal vodja nemške vlade.

Angela Merkel je tudi opozorila, da je to na predvečer povedala na skupni tiskovni konferenci z Macronom. Voditelja obeh držav sta ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Petra Porošenka pozvala, naj v celoti izpolnita svoje obveznosti po sporazumih iz Minska in ohranita premirje.

Doslej, je zapisano v skupni izjavi, stranki redno kršita ustaljeni režim na spornem ozemlju. Merklova in Macron sta izrazila zaskrbljenost, da se varnostne razmere na vzhodu Ukrajine ne izboljšujejo.

Merklova in s prejšnjim francoskim predsednikom Francoisom Hollandom sta podali podobne izjave o podaljšanju protiruskih sankcij. Tako sta Merklova in Hollande konec lanskega leta izdala skupno izjavo, v kateri sta napovedala potrebo po podaljšanju sankcij proti Ruski federaciji zaradi nezadostnega napredka pri izvajanju sporazumov iz Minska, ki urejajo reševanje konflikta v Donbasu.

Protiruske sankcije je Zahod prvič uvedel spomladi 2014 v zvezi s krizo v Ukrajini in priključitvijo Krima k Ruski federaciji. Kasneje se je sveženj omejevalnih ukrepov razširil. Konec junija je Evropska unija znova podaljšala gospodarske sektorske sankcije proti Rusiji.

Sankcije vključujejo omejevanje dostopa do mednarodnega financiranja ter obrambnega in energetskega sodelovanja. Za Rusijo veljajo tudi osebne sankcije EU in omejevalni ukrepi proti Krimu.

Sporazume iz Minska so februarja 2015 podpisali voditelji držav Normandijske štiri (Rusija, Francija, Nemčija in Ukrajina). Dokument je zlasti predvideval premirje, umik težkega orožja, izvedbo volitev v Donbasu in zakonodajno utrditev posebnega statusa regije. Moskva je že večkrat poudarila, da Rusija ni stranka v konfliktu na vzhodu Ukrajine, ampak le posrednik v pogajanjih za rešitev razmer.

https://www.site/2017-12-15/merkel_zayavila_chto_es_ne_nashel_dostatochnyh_osnovaniy_dlya_otmeny_sankciy_protiv_rf

Merklova pravi, da EU ni našla zadostnih razlogov za odpravo sankcij proti Rusiji

Nemška kanclerka Angela Merkel je v petek dejala, da Evropska unija ni našla dovolj razlogov za odpravo protiruskih sankcij. O tem poroča Interfax.

"Za odpravo sankcij ni bil dosežen zadosten napredek, obstajalo je soglasje, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se proces iz Minska premakne naprej," je dejala novinarjem po prvem dnevu vrha EU v teku.

Merklova je ob tem priznala, da se je bilo mogoče izogniti nadaljnjemu zaostrovanju razmer na vzhodu Ukrajine.

Pred tem je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk napovedal podaljšanje evropskih sankcij proti Rusiji.

"EU se je strinjala s podaljšanjem gospodarskih sankcij proti Rusiji," je tvitnil.

Vir v Svetu EU je Interfaxu povedal, da je podaljšanje omejevalnih ukrepov predvideno za šest mesecev in bo vključevalo trenutno obstoječe sektorske sankcije brez dodatkov.

Diplomatski vir v institucijah EU je Interfaxu v četrtek zvečer povedal, da bo uradno podaljšanje sankcij Sveta EU "v prihodnjih dneh praktično tehnično".

"Več razprav ni pričakovati. Države članice bodo akt uradno potrdile,« je pojasnil sogovornik agencije.

Sankcije proti Rusiji bodo odpravljene takoj, ko se Moskva strinja s končanjem konflikta v Ukrajini, vendar ne prej, je v torek dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

Nemški voditelj je dejal, da bi bila odprava sankcij ekonomsko koristna tako za Rusijo kot za Nemčijo. Vendar je trdila, da bo morala Moskva ustaviti pritisk na Ukrajino, preden bodo te sankcije odpravljene in bodo začutili koristi njihove odprave.

"Ukrajina nima popolne suverenosti," je v torek dejala Merklova na svoji letni poletni tiskovni konferenci v Berlinu.

Rusija je pod sankcijami Evropske unije, ZDA in več drugih držav od leta 2014, ko je podprla proruske in protivladne skupine v Donbasu na vzhodu Ukrajine, kar je povzročilo resen konflikt in priključitev Krima, ki je bilo ukrajinsko ozemlje.

Od takrat Merklova skupaj s francoskim voditeljem skuša Rusijo in Ukrajino prepričati, da spoštujeta pogoje sporazuma o prekinitvi ognja v okviru sporazumov iz Minska. Ti poskusi so neuspešni.

Kontekst

Ali so sankcije proti Rusiji potrebne?

Ameriški mislec 24. 08. 2017

Putinove protisankcije škodijo Rusom

Frankfurter Allgemeine Zeitung 23. 8. 2017

ZDA gledajo na ruski plin

Yeni Safak 21.08.2017 "Skupaj s francoskim predsednikom in s pomočjo ZDA si prizadevamo poiskati rešitve (za krizo v Ukrajini) znotraj normandijskega formata," je dejala Merklova.

Merklova je v ponedeljek na skupni konferenci s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom Rusijo pozvala, naj okrepi prizadevanja za konec sovražnosti med ukrajinskimi silami in separatisti, ki jih podpira Rusija. Zaradi teh sovražnosti je umrlo že več kot 10.000 ljudi, še naprej pa so predmet akutnega konflikta z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

"V včerajšnji skupni izjavi smo preprosto poudarili, da je spoštovanje sporazuma o premirju izjemnega pomena," je dejala Merklova.

"Če bodo sporazumi iz Minska spoštovani, bo izpolnjena zahteva po odpravi sankcij proti Rusiji," je dejala Merklova. Opozorila je tudi, da bi bil ta korak "koristen tako za rusko gospodarstvo kot za nemško gospodarstvo".

Uvedba sankcij je zadala resen udarec ruskemu gospodarstvu, negativno pa je vplivala tudi na številne države EU.

Evropski denarni sklad je "zelo dobra ideja"

Merklova je tiskovno konferenco izkoristila tudi za to, da je predstavila svoja stališča o številnih ključnih političnih vprašanjih pred septembrskimi nemškimi državnimi volitvami, na katerih upa, da jih bo kot kanclerka dobila za četrti mandat.

Izrazila je podporo svojemu finančnemu ministru Wolfgangu Schaeubleju in podprla njegove načrte za ustanovitev Evropskega denarnega sklada ter jih označila za "zelo dobro idejo".

Schäuble je predlagal preoblikovanje sklada za finančno stabilizacijo evroobmočja, znanega kot evropski mehanizem za stabilnost (ESM), v Evropski denarni sklad, da bi bolje nadzoroval finančno stabilnost regije. Schäuble trdi, da bi tak sklad lahko ustvaril dodatne zmogljivosti za nadzor nacionalnih proračunov.

"To bi lahko povečalo našo stabilnost in nam omogočilo, da pokažemo celemu svetu, da imamo v paketu ukrepov za evrsko območje vse mehanizme za učinkovito odzivanje na nepredvidene situacije," je dejala novinarjem.

Merklova je po včerajšnjih srečanjih z Macronom podprla tudi idejo francoskega predsednika o imenovanju skupnega finančnega ministra za države evrskega območja, češ da bi to omogočilo "boljše usklajevanje proračunske in gospodarske politike".

Nemški trgovinski presežek ni tako pomemben

Merklova je izkoristila priložnost in ovrgla očitke ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Nemčija manipulira z evrom, da bi imela velik trgovinski presežek.

»Menjalnega tečaja evra ne določam jaz. Če je v evrskem območju zelo nizka, potem nemški izvozniki lažje prodajajo svoje izdelke na svetovnem trgu. Vsaka sprememba tečaja evra vpliva na našo izvozno sposobnost in seveda povečuje pritisk na našo konkurenčnost.«

"Osebno se mi ta trgovinski presežek ne zdi posebej dramatičen ... in če se bo trgovinski presežek zdaj zmanjšal, bo to eden od dejavnikov, na katerega sploh nimamo vpliva," je dejala Merklova.

Evro se je v primerjavi z dolarjem večino leta trgoval višje, saj je ameriška valuta v času Trumpovega mandata že nekajkrat padla. V torek je evro prvič po januarju 2015 presegel mejo 1,20 dolarja.

"Diesel" škandal povzroča "razočaranje", sledijo nadaljnji pogovori

Škandal v nemški avtomobilski industriji, ki je eden največjih izvoznih proizvodov v Nemčiji, je imel veliko vlogo v letošnji volilni kampanji Merklove in obljubila je, da bo v torek vplivala na proizvajalce.

"Frustracije (v avtomobilski industriji) je ogromno in to nisem samo jaz - to lahko vidite tudi pri drugih ljudeh."

"Seveda obstaja določena količina jeze," je dejala Merklova in se sklicevala na škandal, da so nekateri proizvajalci avtomobilov manipulirali z rezultati testov emisij motorja.

Povedala je, da za podjetja, ki kršijo zakon, ne bo več vrnitve k "običajnemu poslovanju" in obljubila, da bo opravila dodatne pogovore, da bi v industrijo uvedli red. Priznala pa je, da bodo motorji z notranjim zgorevanjem, ki jih tradicionalno kontroliramo s testiranjem emisij, kljub pozivom k čistejšim alternativam še desetletja ostala hrbtenica avtomobilske industrije.

Gradivo InoSMI vsebuje le ocene tujih medijev in ne odraža stališča urednikov InoSMI.