Vprašalni zaimki so wer"WHO", je bil"kaj" (uporablja se kot samostalniki), Welcher"kaj", "kateri" je bilfurein"kaj za, kaj" (uporablja se kot pridevniki); vprašalni zaimki skupaj z vprašalnimi prislovi spadajo v kategorijo vprašalnih besed.

Sklanjanje vprašalnih zaimkov wer in je bil:

	wessen - čigav
	wem - komu

Wer uporablja pri vprašanju o osebi: Weristda? - Ich (košes). WHOtam? - JAZ. Wer macht das? - Das macht der Student Schmidt. WHOtolebo naredil? - To jebo naredilštudentSchmidt. Mit wem spricht er? - Er spricht mit einem Studenten. Zod kogaje onGovori? - OnGovorizenoštudent. Wessen Arbeit ist das? - Das ist die Arbeit des Studenten Müller. Čigava je to služba? - To je delo študenta Mullerja.

Wkot uporablja se v naslednjih primerih:

a) na vprašanje o predmetu ali o katerem koli dejstvu: je bilisthier? -HieristeineSchule.- Kajtole? - Šola. Je bila machen Sie? - Ich übersetze. jazprevajam.

b) na vprašanje o poklicu osebe: Was ist er (von Beruf)? - Erist Arbeiter.Kdo je po poklicu? - On je delavec.

Vprašalni zaimki wer, so bili vedno na prvem mestu v stavku: Weristhier? - Kdo je tukaj?je bilschreibenSie? - Kaj pišeš? kaj pišeš?

Genitiv Wessen"čigar" se lahko pojavi samo pred ustreznim samostalnikom, celotna kombinacija pa je na prvem mestu v stavku: WessenArbeit istdas? - Čigava je to služba? Čigava je to služba? -Wessen Arbeit lesenSie? - Čigavo delo bereš? Čigavo delo bereš? Čigavo delo bereš?

Wkot običajno se ne uporablja s predlogom, namesto te kombinacije se uporablja ustrezen zaimkovni prislov.

Po wer in je bil uporabljen v funkciji subjekta, je glagolski predikat, tako kot v ruščini, v 3. osebi ednine: Werist hier? -Hierkošich. WHOtukaj? - Tukajjaz; je bil ist hier? - Hier sind Zeitungen. Kaj je tukaj? - Tukaj so časopisi; ampak:WersindSie?Wernajboljšidu? itd., saj je tema tukaj sej,du, a wer imenski del predikata.

Welcher"ki, ki" se sklanja kot določen člen:

	ednina
	Iz samostalnika. gospod.	Iz samostalnika. zh.r.	Iz samostalnika. prim.
	Welches Artikels

V vprašalnem zaimku je bil fu r ein "kaj za, kaj" samo ein odkloni:

	ednina			Množina za vse spole
	Iz samostalnika. gospod.	Iz samostalnika. zh.r.	Iz samostalnika. prim.
	je bil furin Artikel	je bil furine Zeitung	je bil furin Buch
	je bil furines Artikels	je bil fureiner Zeitung	je bil furines Buches
	je bil furinem Artikel	je bil fureiner Zeitung	je bil furinem Buch	je bil furin Büchern
	je bil furinen Artikel	je bil furine Zeitung	je bil furin Buch

Uporaba vprašalnega zaimka Welcher vprašajte o eni od podatkovnih skupin, znanih predmetih, uporabi was fur ein o lastnostih, lastnostih predmeta: VWelcherStrassevolneniSie ? - IchwohnevderKirow-Strasse. - V kateri ulici živiš? - Živim na ulici Kirov;ausWelcherStadtisteh? -EristausKasan. Iz katerega mesta je? - On je iz Kazana.

AMPAK! Je bil furine Stadt ist Kassimow? - Kassimow isteine ​​alte kleine Stadt ander Oka.Kaj je mesto Kasimov? - Kasimov je staro mestece na reki Oki.

V nemščini Welcher stoji pred ustreznim samostalnikom, v nasprotju z ruskim "kaj", ki ga je mogoče ločiti od samostalnika, prim.: ausWelcherStadtsindSie? - Iz katerega mesta si? iz katerega mesta si?

W elches se lahko uporablja kot zamrznjena oblika s samostalnikom katere koli vrste, pa tudi s samostalnikom v množini; v tem primeru Welches stoji ločeno od samostalnika, na katerega se nanaša: WelchesistderbesteAufsatz? - Kateri je najboljši esej?Welches sind die neuen Bedingungen der Entwicklung? - Kaj sonovopogojirazvoj?

Was fur ein lahko ima v stavku naslednjo ureditev: Was ist das für ein Material? Je bilo krzno ein material ist das? - Kajtolezadajmaterial?

je bil fu r ein in Welch ein uporablja se v vzklikajočih stavkih: je bilfureinschonerOznaka! - Kako lep dan!Welch ein Schöner Tag! - Kajzadajlepadan! Was fur ein schöner Tag ist heute! - Kateridaneslepadan!; Was fur ein Buch das ist! - Kajtolezadajknjiga!

sich sam

dieser, umre, umre	to, to, to
jener, jene, jenes	to, to, to
solcher, solche, solches	tak, tak, tak
der, umri, das	to, to, to
selbst, selber	sam od sebe, sam od sebe
derjenige, diejenige, dasjenige	to, to, to
derselbe, dieselbe, dasselbe	enako, enako, enako
derlei, dergleichen	take vrste

Nedoločeni zaimki (Indefinitpronomen)

	nekaj
	malo
jeder, jede, jedes, jedermann
irgendein, irgendein	nekaj, nekaj, nekaj

Nedoločni osebni zaimki

človek
Človek se spusti ...= Pravijo ...

Negativni zaimki (Verneinende Pronomen)

kein, keine	nobena, nobena, nobena

Neosebni zaimek (das unpersönliche Pronomen)

Je regent. Dežuje.
Wie geht es dir? kako si?
Es ist Kalt. Hladno.
Es Gibt … Tukaj je...

Osebni povratni in posesivni zaimki

Osebni zaimki (Personalpronomen)

	ednina ednina			Množina Množina
Ovitek							Vljudna oblika
Nominative (im. blazinica.)			er je on sie ona je es to	wir mi	ihr ti	sie oni	Sie ti
Genetiv (rodovni blok.)	meiner jaz	deiner ti	plovilo s plavarico njegovega ihrer njo plovilo s plavarico njegovega	unser nas	eurer ti	ihrer njim	Ihrer ti
Dativ (datum jeseni.)	mir meni	r ti	ihm njega ihr njo ihm njega	uns nas	euch tebi	ihnen njim	Ihnen Tebi
Akuzativ (padec vina)	Mich jaz	dich ti	ihn njegovega sie njo es njegovega	uns nas	euch ti	sie njim	Sie ti

Povratni zaimki (Reflexivpronomen)

Prisvojni zaimki (Possessivpronomen)

Wessen?čigav? čigav? čigav?

oseba Obraz	Lastnik	Posesivni zaimek
1. oseba ednine		moj (e) moj, moj, moj, moj; lasten, lasten, lasten, lasten
2. oseba ednine		dein(e) tvoj, tvoj, tvoj, tvoj; lasten, lasten, lasten, lasten
3. oseba ednine	er je on sie ona je es to	sein(e) njegov, njegov, njegov, njegov, njegov ihr(e) njen, njen, njen, njen, njen sein njegov, njen, njegov, njegov, njegov, njegov
1. oseba množine	wir mi	unser(e) naše, naše, naše ; lasten, lasten, lasten, lasten
2. oseba množine	ihr ti	euer(e) tvoj, tvoj, tvoj ; lasten, lasten, lasten, lasten
3. oseba množine	sie oni Sie ti	ihr(e) njim; lasten, lasten, lasten, lasten Ihr(e) tvoj, tvoj, tvoj; lasten, lasten, lasten, lasten

Pokazni vprašalni in relativni zaimki

Pokazni zaimki (Demonstrativpronomen)

	ednina ednina			Množina Množina
	maskulinum moško	Femininum ženstveno	Neutrum Nevtralen spol
Nominative Nominative	derselbe enako	dieselbe enako	dasselbe enako	dieselben enako
Genetiv Genitiv	desselben enako	derselben enako	desselben enako	derselben enako
Dativ Dativ	demselben enako	derselben enako	demselben enako	denselben enako
Akuzativ Akuzativ	denselben enako	dieselbe enako	dasselbe enako	dieselben enako / enako

Vprašalni zaimki (Interrogativpronomen)

Ovitek	animirani	neživo
Nominative Nominative	bil? WHO?	je bil? kaj?
Genetiv Genitiv	Wessen?čigav? čigav? čigav?	Wessen?čigav? čigav? čigav?
Dativ Dativ	smo? komu	wem kaj?
Akuzativ Akuzativ	wen? komu	je bil kaj?

Relativni zaimki (Relativpronomen)

	ednina ednina			Množina Množina
	maskulinum moško	Femininum ženstveno	Neutrum Nevtralen spol
Nominative Nominative	der ki	umreti ki	das ki	umreti ki
Genetiv Genitiv	dessen koga	deren ki	dessen koga	deren ki
Dativ Dativ	dem komu	der ki	dem komu	Denen ki
Akuzativ Akuzativ	brlog koga	umreti ki	das ki	umreti kateri / kateri

Razred relativnih (odnosnih) zaimkov (lokalnih) v nemščini predstavljata zaimka der (njegove generične oblike die, das in množinska oblika die) in welcher (oziroma welche, welches, welche).

Treba je opozoriti, da mesta der ima prednost in se uporablja veliko pogosteje kot welcher, saj velja za bolj harmoničnega in slogovno pravilnega. Zato se bomo v tem članku osredotočili na to.

Vedno začnite relativne stavke (Relativsätze). Običajno se takšni stavki uporabljajo za preprečevanje leksikalnega ponavljanja. Pomembno je vedeti, kateri spol in število sta relativna mesta. določeno po rodu in številu samostalnika v glavnem stavku.

Mein neuer Kollege heist Peter. Er kommt aus München. → Mein neuer Kollege, der Peter heißt, kommt aus München.

Meine Tante hat kürzlich geheiratet. Sie fährt bald mit ihrem Mann ins Ausland. → Meine Tante, die kürzlich geheiratet hat, fährt bald mit ihrem Mann ins Ausland.

Er hat mir das Buch geschenkt. Ich habe es noch nicht gelesen. → Das Buch, das er mir geschenkt hat, habe ich noch nicht gelesen.

Die Kinder spielen draussen. Sie sind meine Neffen. → Die Kinder, die draussen spielen, sind meine Neffen.

Posebna težava pri sklicevanju. dodatna mesta. predstavlja primer relativnega zaimka. Odvisno je od glagola v podrejenem stavku in ga ureja.

Za začetek razmislite o tabeli deklinacije. zaimki. Zelo je podoben sklanjanju določenih členov, razlike se pojavljajo le v genitivu.

ednina				Množina
	maskulinum	femininum	nevtrum	fur alle genera gleich
Nominative	der	umreti	das	umreti
Genitiv	dessen	deren	dessen	deren
Dativ	dem	der	dem	Denen
Akuzativ	brlog	umreti	das	umreti

Die Eltern haben dem Sohn ein Fahrrad gekauft. Er hat von dem Fahrrad geträumt. → Die Eltern haben dem Sohn das Fahrrad gekauft, von dem er geträumt hat. (Glagol träumen se uporablja s predlogom von + Dativ, relativno mesto je za predlogom v dativnem primeru - von dem).

Ich habe mir gestern den Film angeschaut. Wir haben über ihn viel geredet. → Ich habe mir gestern den Film angeschaut, über den wir viel geredet haben. (glagol reden se uporablja s predlogom über + Akkusativ, zato je krajevna oblika s predlogom über den).

Plešasti kommen die Ferien . Meine Kinder freuen sich schon auf sie. → Plešasti kommen die Ferien, auf die sich meine Kinder schon freuen. (povratni glagol sich freuen se uporablja s predlogom auf + Akkusativ, zato je v podrejenem stavku uporabljena konstrukcija auf sie).

Der Mann wandte sich an die Polizei. Sein Auto wurde gestohlen. → Der Mann, dessen Auto gestohlen wurde, wandte sich an die Polizei. (prisvojni lokalni sein v relativnem stavku ustreza genitivu dessen).

Vendar pa so v nekaterih primerih kraji zaželeni. welcher - pomaga se izogniti leksikalnim ponovitvam:

Mein Kollege, der schwierigen finanziellen Lage nicht gewachsen war, hat sich umgebracht. → Mein Kollege, welcher der schwierigen finanziellen Lage nicht gewachsen war, hat sich umgebracht.

Na splošno sta možni obe možnosti (ne moremo reči, da je ena od njih napačna), vendar z vidika t.i. lepa nemščina (schönes Deutsch) bolje zveni s terena. Welcher.

Die Frau, der der Wagen gehört, ist weggegangen. → Die Frau, welcher der Wagen gehört, ist weggegangen.

Das Kind, das das Waschmittel zufällig geschluckt hat, wurde zum Krankenhaus gebracht. → Das Kind, welches das Waschmittel zufällig geschluckt hat, wurde zum Krankenhaus gebracht.

Meine Freunde, die die Kinder haben, können sich keinen Urlaub im Ausland leisten. → Meine Freunde, welche die Kinder haben, können sich keinen Urlaub im Ausland leisten.

Pri uporabi padežnih oblik tega mesta. bodite pozorni na rodilnik – kot tak ni. V genitivu se uporabljajo oblike zaimka der.

				fur alle genera gleich

11.02.2014 TOREK 00:00

GRAMATIKA

Zaimek- to je del govora, ki označuje predmete in njihove znake, vendar jih ne poimenuje.

Naloga zaimka je nadomestiti ali spremljati samostalnik.

V tem članku bomo obravnavali uporabo naslednjih zaimkov:

indeks;

Zasliševalna;

Posesivna;

sorodnik;

nedoločen;

Povratni zaimek sich;

Neosebni zaimki es;

In medsebojni zaimki.

Uporaba pokaznih zaimkov

1. Pokazni zaimki der - to, die - to, das - to, die - te so vedno pod stresom.

V stavku se ti zaimki uporabljajo v Nominativ - Nominativ, Dativ - Dativ in Akkusativ - Tožilnik kot samostojen subjekt ali predmet:

Sind Ihre Fenster bei der Explosion kaputtgegangen?

ja, umreti müssen erneuert werden.

So vam bila v eksploziji razbita okna?

da, oni je treba zamenjati z novimi.

Brlog, der mich beschimpft klobuk, nenne ich nicht.

Iti, WHO me užalil, ne bom imenoval.

Genitiv - Rodniška oblika derer in dessen se uporablja namesto lastnih zaimkov ihr in sein, da se izognemo nesporazumu:

Er lud Richard und dessen Freundin.

Povabil je Richarda in njegovega punca.

Obrazec derer kaže na naslednjo atributivno klavzulo:

Der König lebte auf Kosten derer, die er verachtete.

Kralj je živel od tistih, ki jih je preziral.

2. Dieser - to, diese - to, dieses - to, diese - to označi osebo ali predmet, ki je govorcu bližje glede na prostor ali čas:

Dieses Haus gefällt mir besser.

Ta hiša mi je bolj všeč.

Wir Fahren umre Jahr v Urlaubu.

Letos gremo na dopust.

3. Zaimki jener - to, jene - to, jenes - to, jene - tiste označi predmet ali osebo, ki je prostorsko ali časovno oddaljena od govorca:

Wer sitt auf jenem Platz?

Kdo sedi na tem mestu?

Jene Tage vergesse ich nič.

Ne bom pozabil teh dni.

4. Zaimek (ein) solcher - tak, (eine) solche - tak, (ein) solches - tak, solche - tak navedite lastnosti predmeta brez poimenovanja teh lastnosti:

Ein solches Benehmen ist unbegreiflich.

To vedenje ni jasno.

Ein solches Buch benötige ich.

Potrebujem to knjigo.

5. Derselbe - isto, dieselbe - isto, dasselbe - isto, dieselben - isto označi osebo ali stvar, ki je enaka prej imenovanemu:

Heute hast du dasselbe Kleid an, wie gestern und vorgestern.

Danes nosiš isto obleko kot včeraj in prejšnji dan.

6. Der gleiche - isto, die gleiche - isto, das gleiche - isto, die gleichen - isto označuje osebo ali stvar, ki je enaka prej imenovanemu, vendar ni enaka:

Mein Freund hat sich zufällig den gleichen Anzug gekauft, wie ich.

Moj prijatelj si je po naključju kupil isto obleko kot jaz.

7. Derjenige - to, diejenige - to, dasjenige - to, diejenigen - oni navedite osebo in predmet, ki bosta podrobneje obravnavana v naslednjem relativnem stavku:

Diejenigen, die dafür sind, heben bitte die Hand.

Tisti, ki so za, prosim dvignite roko.

8. Zaimek selbst / selber - se ne spreminja sam. Postavljen je za besedo, na katero se nanaša.

Treba ga je razlikovati od prislova selbst - celo, ki je nasprotno postavljeno pred besedo, ki poudarja:

Hast du die Arbeit selbst gemacht?

ti sam opravil delo?

Selbst sie kann das nicht übersetzen.

celo ne zna prevesti.

Uporaba vprašalnih zaimkov

1. Wer - ki se uporablja v vprašalnem stavku v zvezi z osebami v ednini in množini:

Wer kommt morgen?	Kdo bo prišel jutri?
Uta kommt morgen Uta und Eva kommen morgen.	Uta bo prišla jutri. Uta in Eva prideta jutri.

wem oblike - komu in wen - koga uporablja se brez predloga in s predlogom:

Wem schreibst du?	komu pišeš?
Wen beschuldigst du?	koga kriviš?
Mit wem gehst du?	S kom greš?
An wen denkst du?	O čem razmišljaš?

2. Was - kaj se uporablja v vprašalnem stavku v zvezi s predmeti, pojavi itd. v ednini in množini:

Zaimek Was se uporablja tudi pri vprašanjih o poklicu, naravi dejavnosti, poklicu ali hobiju:

3. Zaimek wessen - čigav, čigav, čigav, čigav stoji pred samostalniki v ednini in množini. Članek je izpuščen:

4. Zaimki welcher - kaj, welche - kaj, welches - kaj, welche - kaj uporablja se pri vprašanjih o določeni osebi ali stvari, o katerih spraševalec ve:

Welch - se ne prikloni welcher, welche, welches, welche uporablja se tudi v klicajnih stavkih.

5. Vprašalni zaimek was fur ein, eine, ein - kaj, kaj, kaj uporabljen v ednini pri vprašanju kakovosti, lastnosti subjekta. V odgovoru je uporabljen nedoločen člen.

V množini se uporablja was für ali redko je bil für welche, v odgovoru samostalnik nima člena:

Was für ein, eine, ein se uporablja s pravimi samostalniki brez členka:

Je bil krzno papier brauchst du?

Kakšen papir potrebujete?

Včasih so deli zaimka was für ein ločeni drug od drugega:

Was ist das fur eine Frau?

Kaj je ta ženska?

Je bil sind das fur Manner?

Kaj so ti moški?

Was für ein, eine, ein se uporablja v vzklikajočih stavkih:

Was für ein großer Künstler er ist!

Kako velik umetnik je!

Was für ein, eine, ein se uporablja s predlogi. Hkrati na padež člena ein in samostalnika ne vpliva für, temveč predlog:

Mit was für einem Kuli schreibst du den Brief?

S kakšnim peresom pišeš pismo?

Uporaba osebnih zaimkov

Namesto samostalnikov se uporabljajo osebni zaimki.

Ker se spol samostalnikov v nemščini in ruščini ne ujema vedno, je treba nemške osebne zaimke prevesti v ruske zaimke, odvisno od spola zamenjanega ruskega samostalnika:

Das ist ein Buch. Es gehort mir.

To je knjiga. Ona pripada meni.

Hier ist ein Fluss. Erist breit.

Tukaj je reka. Ona je široka.

1. Ich - I označuje govorca in se uporablja v neposrednem govoru.

Ich tanze mit ihr.

Plešem z njo.

2. Du - uporabljaš se tudi v neposrednem govoru. To je oseba, ki je neposredno naslovljena. Ta oblika nagovora označuje prijateljske odnose. uporablja se v družini, med sorodniki, prijatelji, dobrimi znanci, med mladimi, odraslimi, otroki, živalmi, predmeti ali abstraktnimi pojmi:

Du bist me in best Freund!

Ti si moj najboljši prijatelj!

Ich befehle dir.

povem ti.

3. Er - on, sie - ona, es - to označuje tistega, o katerem govorijo.

Dortsteht ein Mann. Ihn kenne ich nič.

Tam stoji moški. ne poznam ga.

Sie kommt zu mir.

Približa se mi.

4. Wir - uporablja nas govornik ali avtor, ko nagovarja v imenu ali s sklicevanjem na dve ali več oseb.

Wir Fahren ins Ausland.

Gremo v tujino.

5. Zaimek ihr - ti se uporablja, ko se nanaša na otroke, prijatelje ipd., t.j. več osebam, z vsako od katerih se govornik nanaša na "ti":

Kinder, kommt ihr in den Wald?

Fantje, greste v gozd?

6. Zaimek Sie - ti se uporablja za izražanje vljudnosti, ko se nanaša na odrasle in tujce ali eno ali več oseb, s katerimi se govornik nanaša na "ti".

V slovničnem smislu sovpada z zaimkom 3. množine sie - oni.

Oblika vljudnega nagovora Sie - v vseh primerih pišete z veliko začetnico:

Herr Müller, kommen Sie morgen?

Müller, prideš jutri?

Herren, gehen Sie mit?

Gospodje, greste z nami?

Zum Geburtstag wünsche ich Ihnen alles Gute.

Ob tvojem rojstnem dnevu ti želim vse dobro.

Darf ich Sie zum Tanz ugriznil?

Vas lahko povabim na ples?

Osebni zaimki ich - jaz, du - ti, wir - mi, ihr - ti, Sie - ti nanašajo samo na osebe, osebne zaimke er - on, sie - ona, es - to, sie - oni- osebe in predmeti.

Genitiv - Genitiv - osebni zaimki se redko uporabljajo, le z glagoli, ki zahtevajo Genitiv:

Ich gedenke deiner.

Spomnim se nate.

Uporaba prisvojnih zaimkov

Prisvojni zaimki imajo dvojno vez:

2. Označujejo lastništvo osebe ali predmeta, zato je izbira lastniškega zaimka odvisna od osebe, spola in števila besede, ki označuje »lastnik«.

Prisvojni zaimki ne morejo opravljati le funkcije opredelitve samostalnika, temveč tudi nadomestiti samostalnik, t.j. uporabljati brez njega. V tem primeru se zmanjšajo na naslednji način:

	ednina			Množina
	moško	srednjega spola	ženstveno
				meine, deine, seine, ihre, eure, unsere
		meinem, deinem, seinem, ihrem, eurem, unserem	meiner, deiner, seiner, ihrer, eurer, unserer
	meinen, deinen, seinen, ihren, euren, unseren	mein(e)s, dein(e)s, sein(e)s, ihr(e)s, eures - euers, unser(e)s	meine, deine, seine, ihre, eure, unsere	meine, deine, seine, ihre, eure, unsere

Wessen Wagen ist das? - Das ist meiner.

čigav avto je? - To je moj

Das ist nicht deine Tasche, sondern meine.

To ni tvoja torba, ampak moj

East das dein Buch? - Ja, das ist moj(e)s.

Je to tvoja knjiga? - Ja to moj

Namesto tega pogosteje meines, deines, seines, ihres, eures, unseres uporablja meins, deins, seins, ihrs, euers, unser, tj. na koncu -es spusti -e :

Wessen Haus ist das?

Das ist meins, deins, seins, ihrs, unsers, euers, ihrs.

Čigava je ta hiša?

To je moje, tvoje, njegovo, njeno, naše, tvoje, njihovo.

Prisvojni zaimki se lahko uporabljajo tudi z določnim členom. V tem primeru se sklanjajo kot pridevniki glede na šibko sklanjatev:

	ednina			Množina
	moško	srednjega spola	ženstveno
	der meine, der deine, der seine, der ihre, der eure, der unsere
		dem meinen, dem deinen, dem seinen, dem ihren, dem euren, dem unseren	der meinen, der deinen, der seinen, der ihren, der euren, der unseren
	den meinen, den deinen, den seinen, den ihren, den euren, den unseren	das meine, das deine, das seine, das ihre, das eure, das unsere	die meine, die deine, die seine, die ihre, die eure, die unsere	die meinen, die deinen, die seinen, die ihren, die euren, die unseren

Wessen Bleistift nimmst du?

Ich nehme den meinen.

Čigav svinčnik boš vzel?

jaz bom vzel svojega.

Wessen Buch nimmst du?

Ich nehme das meine.

Čigavo knjigo boste vzeli?

jaz bom vzel svojega.

Namesto den meinen itd. lahko uporabite den meinigen, den deinigen itd. Za ustni govor so značilne te oblike:

Die Bäume im Nachbargarten blühen schon, die unsrigen sind noch nicht so weit.

Drevesa na sosednjem vrtu cvetijo, pri nas pa še ne.

Das Buch ist das meinige.

Moja knjiga.

Svojilne zaimke je mogoče utemeljiti, t.j. postanejo samostalniki:

Er liebt die Seinen/Seinigen.

Ljubi svoje ljubljene.

Ewig der Deine!

Vedno tvoja!

Tun Sie das Ihre.

Naredi svojo stvar.

Jedem das Seine.

Vsakemu svoje.

V nekaterih primerih namesto lastniškega zaimka osebni zaimek s predlogom von:

Das war ein Freund von mir.

To je bilo moj prijatelj.

Prisvojni zaimki v določenih primerih - v Svetem pismu, poeziji itd. - lahko pridejo za samostalnikom:

Vater unser, der du bist im Himmel. Oče naš, ki si v nebesih.

Nimm auch meine Seele in die Hande dein. Vzemi mojo dušo v svoje roke.

Uporaba relativnih zaimkov

V stavku relativni zaimki nadomestijo znak in služijo kot povezovalni člen med glavnim stavkom in podrejenim stavkom.

1. Odnosni zaimki der - kateri, die - kateri, das - kateri, die - kateri se strinjajo v spolu, številu in velikem številu z besedo v glavnem stavku, na katero se nanašajo:

Der Mann, der hier wohnt, ist Arzt.

Človek, ki živi tukaj, je zdravnik.

Der Mann, den ich sehe, ist Arzt

Človek, ki ga vidim, je zdravnik.

Der Mann, auf den ich warte, ist Arzt.

Človek, ki ga čakam, je zdravnik.

Es ist einer der schönsten Filme, die ich gesehen habe.

To je eden najboljših filmov, kar sem jih kdaj videl.

Deren in dessen se po spolu in številu strinjata s samostalnikom, ki ga določa podrejeni člen:

Der Mann, dessen Auto da steht…

Moški, čigar avto je tam parkiran...

Die Frau, deren Tochter ich kenne,…

Ženska, katere hčer, poznam ...

2. Odnosni zaimek wer - kdo v relativnem podrejenem stavku v osnovi stoji pred glavnim stavkom.

Glavni stavek v tem primeru uvajajo pokazni zaimki der, dem, den:

Wer das tut, der hat Folgen zu tragen.

Kdor to stori, mora nositi posledice.

Wem es nicht gefällt, der kann weggehen.

Komur ni všeč, lahko odide.

Wen man liebt, dem verzeiht man vieles.

Kdor je ljubljen, se mu veliko odpusti.

Relativni zaimek je bil - kaj se uporablja:

Po zaimkih das je to, dem, dasselbe je isto, dasjenige je to, das einzige je edina stvar, alles je vse, vieles je veliko, anderes je drugo in itd.:

Ich verstand alles, was er sagte.

Razumel sem vse, kar je rekel.

Er aß nur das, was ihm schmeckte.

Jedel je samo tisto, kar mu je bilo všeč.

Das Einzige, was er trinkt, ist Tee.

Edino, kar pije, je čaj.

Steht in diem Buch dasselbe, was im anderen steht?

Ali ta knjiga pravi isto kot druga?

Po substantiviziranem, t.j. postanejo samostalniki, pridevniki z abstraktnim pomenom, pa tudi za substanciranimi pridevniki v presežniku in substanciranimi rednimi številkami, ki se uporabljajo v srednjem rodu:

Es war etwas ganz Neues, was er erreichen wollte.

To je bilo nekaj povsem novega, kar je želel doseči.

Es war das Schönste, was er gesehen hat.

To je bila nekaj najlepšega, kar jih je kdaj videl.

Das war das Erste, was ich gemacht habe.

To je bila prva stvar, ki sem jo naredil.

Če se ne nanaša na eno samo besedo, ampak na vsebino celotnega glavnega stavka:

Ersteckte den Schlüssel ein, was niemand bemerkte.

Vstavil je ključ, ki ga nihče ni opazil.

Die Tür stand weit offen, was dem Wächter sofort auffiel.

Vrata so bila na stežaj odprta, kar je stražarju takoj padlo v oči.

3. Zaimki welcher - kateri, welche - kateri, welches - kateri, welche - kateri skoraj nikoli uporabljen v ustnem govoru.

V pisnem govoru se uporabljajo predvsem zato, da se izognejo ponavljanju istih oblik:

Uporaba nedoločnih zaimkov

1. Nedoločni zaimek all- ima tako ednino kot množino: aller - vse, alle - vse, alles - vse, alle - vse. V ednini se uporablja z imeni snovi in ​​abstraktnimi samostalniki. V množini označuje pokritost posameznih homogenih predmetov, oseb, pojavov itd.:

Aller Ärger war verflogen.

Vse skrbi so hitro minile.

Er hat alles Geld verspielt.

Izgubil je ves denar.

Alle Kinder bekamen je ein Buch.

Vsi otroci so prejeli knjigo.

Vse- lahko nadomestijo ali spremljajo samostalnik:

Alle Menschen sind sterblich.

Vsi ljudje so smrtni.

Alle sind schon nach Hause gegangen.

Vsi so že odšli domov.

Pred določnim členom ali pokaznim ali posevnim zaimkom se uporablja nesklonilna oblika all:

Er hat mich mit all seinen Freunden besucht.

Obiskal me je z vsemi prijatelji.

Vse das weiss sie doch.

Ona vse to ve.

2. Einer - nekdo, eine - nekdo, eines - nekaj označujejo nedoločnik iz skupine oseb ali nedoločnik iz skupine predmetov.

Ti zaimki se uporabljajo samo v ednini:

Einer weiß, dass ich hier bin.

Nekdo ve, da sem tukaj.

V množini einer, eine, eines ima obliko welche - nekaj, nekaj:

jaz ch brauche Tomaten. Haben wir welche?

Potrebujem paradižnik. Ali imamo kakšnega?

Einer, eine, eines nadomestijo samostalnik:

3. V negativnem pomenu se uporablja keiner - brez, keine - brez, keines - brez, keine - brez:

Keiner weiß, dass ich hier bin.

Nihče ne ve, da sem tukaj.

Das glaubt dir keiner.

Nihče vam ne bo verjel v to.

Keiner, keine, keines, keine nadomesti samostalnik:

4. Namesto edninskih samostalnikov brez členka se uporablja oblika welcher - nekaj, nekaj, welche - nekaj, nekaj, welches - nekaj, nekaj:

5. Einige - nekaj, nekaj, etliche - nekaj, nekaj, mehrere - nekaj, nekaj lahko spremlja ali nadomesti samostalnik. Einige, etliche se uporabljajo tako v ednini kot v množini, mehrere pa samo v množini:

Sie hatte einige, etliche Freundinnen eingeladen.

Povabila je več prijateljev.

Es besteht noch einige, etliche Hoffnung.

Še vedno je nekaj upanja, nekaj upanja

Der Zug hatte mehrere Stunden Verspätung.

Vlak je zamujal nekaj ur.

6. Zaimek ein bisschen - malo pomeni razmeroma majhen del nečesa:

Kannst du ihr ein bisschen Brot geben?

Ali ji lahko daš kruha?

Ta zaimek se lahko sklanja z nedoločnim členom ein:

Mit ein(em) bisschen Geduld wirst du es schaffen.

Z malo potrpljenja vam bo uspelo.

Zaimek ein paar - več pomeni več oseb ali predmetov. Zaimek ein wenig - malo pomeni majhen del nečesa. Ti zaimki se ne spreminjajo:

Er ist vor ein paar Tagen verreist.

Odšel je pred nekaj dnevi.

Mit ein wenig Geduld kann man das erreichen.

Z malo potrpljenja je to mogoče doseči.

7. Zaimek etwas - nekaj, nekaj- to je nespremenljivi zaimek, ki označuje nedoločen predmet, pojav itd.:

Etwas stimmt hier nicht.

Tukaj je nekaj narobe.

Weist du etwas?

Ali veš kaj?

Etwas pomeni tudi "malo":

Erspricht etwas Französisch.

Govori malo francosko.

Hast du etwas Brot fur mich?

Imaš kaj kruha zame?

8. Jeder - vsak po svoji vrednosti izbere posamezne elemente iz nabora. Ta zaimek se lahko nanaša na ljudi in stvari ter nadomešča in spremlja samostalnik. Uporablja se samo v ednini:

Jeder muss fleissig studieren.

Vsak bi se moral pridno učiti.

Jeder Student muss fleissig studieren.

Vsak študent se mora pridno učiti.

Wir haben jeden Winkel abgesucht.

Preiskali smo vsak kotiček.

9. Irgend-, ki se povezuje z nedoločnimi zaimki einer, eine, eines, welcher, welche, welches, jemand, etwas, was, wer,še poslabšajo negotovost.

irgendein- kateri koli, kateri koli, irgendeiner- kdorkoli, kdorkoli irgendein- kateri koli, kateri koli, irgendein- nekaj, nekaj, nekaj irgendwelcher- kateri koli, kateri koli, irgendwelche- kateri koli, kateri koli, irgendwelches- kateri koli, kateri koli, irgendwelche- kateri koli, kateri koli, irgendjemand- kdorkoli, kdorkoli, nekdo irgendetwas- karkoli irgendwer- kdorkoli.

Ti zaimki so prevedeni v ruščino z uporabo delcev nekaj, nekaj, nekaj:

Kennst du irgendwen, der ein Auto kaufen möchte?

Ali poznate koga/kogarkoli/nekoga, ki bi rad kupil avto?

10. Jedermann - vsi, vsi zastarel ali visokoslovni zaimek. Najpogosteje se namesto jedermanna uporablja jeder - vsak:

Bald bekommt er mit jedermann Streit.

Kmalu se bo skregal z vsemi.

Das ist nicht jedermanns Geschmack.

Ni po okusu vseh.

11. Jemand - nekdo, kdorkoli označuje nedoločeno osebo:

Jemand hat nach dir gefragt.

Nekdo te je vprašal.

Es fiel ihm schwer, jemand(em) zu wiedersprechen.

Težko mu je bilo komu ugovarjati.

Ich kenne jemand(en), der uns hift.

Poznam nekoga, ki nam bo pomagal.

Za povečanje negotovosti se uporablja irgend-:

Hat dich irgendjemand gesehen?

Vas je kdo videl?

12. Človek označuje neko neznano osebo. Ta zaimek se ne spreminja in se uporablja samo v imenskem primeru - Nominativ:

Človek klobuk gehort.

slišal.

V dativ - Dativ in Tožilni - Akkusativ se namesto tega uporabljata einem, einen:

Je älter man wird, desto rätselhafter wird einem das Leben.

Starejši kot si, bolj skrivnostno postaja življenje.

Diese Musik lässt einen nicht mehr los.

Ta glasba ne bo izpustila.

Človek se lahko nanaša na eno osebo ali več oseb in lahko celo nadomesti osebni zaimek "jaz":

Darf man eintreten?

Ali lahko (jaz, on, mi) vstopim?

Stavki z moškim so prevedeni v ruščino:

Nedoločeni osebni stavki brez subjekta. Predikat je v 3. osebi množine:

Man hat mir ein Album geschenkt.

Dali so mi album.

Neomejeno osebni stavki z glagolom v 2. osebi ednine z ali brez zaimka "ti":

Wenn man das Gemälde anschaut, bewundert man es.

Ko pogledaš sliko, jo občuduješ.

Neskončni stavek:

Wie übersetzt man diese Wendung?

Kako prevesti ta stavek?

Neosebni stavki z neosebnimi besedami: videno, slišano, nemogoče, možno, potrebno, potrebno itd.:

Hierhort man nichts.

Tukaj se nič ne sliši.

Hier sieht man nichts.

Tukaj se nič ne vidi.

Man darf nicht rauchen.

Prepovedano kajenje.

Man muss etwas tun.

Nekaj ​​je treba/treba narediti.

Pasivni stavki:

Man diskutiert die Wege der Zusammenarbeit.

Razpravljajo o načinih sodelovanja.

13. Mancher - nekaj, manche - nekaj, manche - nekaj, manche - nekaj lahko nadomesti ali spremlja samostalnik. Uporabljajo se v ednini in množini:

Die Straße ist an manchen Stellen beschädigt.

Cesta je ponekod poškodovana.

Manches neue Kleid ist sehr teuer.

Nekatere obleke so zelo drage.

Manche lernen das offenbar nicht.

Nekateri se tega očitno ne naučijo.

14. Niemand - nihče in nichts - nič - to so negativni nedoločni zaimki. Niemand se nanaša na žive predmete, medtem ko se nichts nanaša na nežive predmete. Zaimek nichts se ne spremeni:

Niemand hat an die Tür geklopft.

Nihče ni potrkal na vrata.

Ihr ist zum Gluck nichts geschehen.

Na srečo se ji ni nič zgodilo.

Hast du nichts von Erika gehort?

Ste že slišali za Erica?

15. Sämtlich ima edninsko in množinsko obliko: sämtlicher - vse, sämtliche - vse, sämtliches - vse, sämtliche - vse. Lahko spremlja samostalnik, le redko ga nadomesti:

Sämtlicher Abfall war weggeräumt.

Vsi odpadki so odstranjeni.

Sämtliche Studenten waren in der Aula.

Vsi učenci so bili v dvorani.

16. Viele - veliko, wenige - malo lahko spremlja ali nadomesti samostalnik. Uporabljajo se samo v množini:

Viele Studenten nahmen an der Veranstaltung teil.

Dogodka se je udeležilo veliko študentov.

Viele haben das gesehen.

Mnogi so to videli.

Wenige Menschen glauben daran.

Malo ljudi v to verjame.

Wenige glauben daran.

Le malokdo verjame v to.

17. Viel - veliko, wenig - malo se uporabljajo z resničnimi in abstraktnimi samostalniki brez členka v ednini. Uporabljajo se lahko tudi s samostalniki v množini. Ti zaimki se ne spreminjajo:

Viel Zeit brauche ich dafür.

Za to mi bo vzelo veliko časa.

Wenig/viel Blut wurde vergossen.

Prelito je bilo malo/veliko krvi.

Ohne viel Worte zu verlieren, half sie ihnen.

Brez izgubljanja besed jim je pomagala.

Uporaba povratnega zaimka sich

povratni zaimek sich se uporablja:

1. V pravilno vrnjeni vrednosti. Kaže, da je dejanje, imenovano glagol, usmerjeno na tistega, ki to dejanje izvede, tj. o temi tega dejanja:

Sie wascht sich.

__________|

Ona se umiva.

2. Kot sestavni del pravih povratnih glagolov, brez katerih se ti glagoli ne uporabljajo:

Sie schämt sich.

Sram jo je.

Pravi povratni glagoli- to so povratni glagoli, pri katerih je povratni zaimek sich obvezen in ga ni mogoče nadomestiti z drugim zaimkom ali samostalnikom ipd.

3. Kot sestavni del povratnih glagolov. Ti glagoli označujejo dejanje dveh ali več oseb. Sich za medsebojno povratne glagole vzpostavlja recipročno refleksivnost in po pomenu ustreza zaimku einander - drug drugemu:

Sie begegneten sich oft auf dem Wege zur Arbeit.

Pogosto so se srečali na poti v službo.

4. Za izražanje pasivnih odnosov:

Die Ware lässt sich schlecht verkaufen.

Izdelek se slabo prodaja.

Auf diesem Stuhl sitzt es sich bequem.

Na tem stolu je udobno sedeti.

Der Roman liest sich leicht.

Roman je enostaven za branje.

Hier atmet es sich leicht.

Tukaj je enostavno dihati.

5. V stabilnih izrazih:

Das hat nichts auf sich.

To ne pomeni nič.

Er kam bald wieder zu sich.

Kmalu je prišel k sebi.

Klobuk Der Wein in Sich.

Vino je močno.

Uporaba neosebnih zaimkov es

Zaimek es se uporablja:

1. V pasivnih stavkih. V podrejenih stavkih in vprašanjih es vedno izpade:

Es sind in den letzten Jahren viele Hochhäuser gebaut worden.

V zadnjih letih je bilo zgrajenih veliko stolpnic.

Es wurden Fahnen geschwenkt.

Mahali so z zastavami.

Ich habe gesehen, dass Fahnen geschwenkt wurden.

Videl sem mahanje z zastavami.

Wurden denn auch Fahnen geschwenkt?

Ste mahali z zastavami?

Es se uporablja tudi v pasivnih stavkih na začetku stavka. Predikat je vedno v obliki 3. osebe ednine:

Es wird auf Wanderungen viel über das Wetter gesprochen.

Med pohodi se veliko govori o vremenu.

2. Zaimki es se uporabljajo tudi kot formalni subjekt:

Z dejansko neosebnimi glagoli, ki označujejo naravne pojave ali spremembe stanja:

Den ganzen Tag regnete es im Norden.

Na severu je deževalo ves dan.

Heute ist es kalt, heiss.

Danes je hladno in vroče.

Es Dammert.

Postaja svetloba.

Je napeta.

Stopi se.

Es donnert.

Grmenje.

Es blitzt.

Utripa strela.

Z glagoli, ki označujejo zvoke / hrup, vključno s tistimi naravnega izvora brez označevanja

V nemščini obstaja več vrst zaimkov:

• osebno,
• posesiven,
• indeks,
• nedoločen,
• vračljivo,
• sprašujoč.

Vsaka od teh vrst ima svoje oblike, načine sklanjanja in pravila uporabe.

Vsako vrsto bomo obravnavali posebej.

Torek, 15. 12. 2015

Nemški neosebni zaimek "es" se pogosto uporablja v različnih neosebnih besednih zvezah in stavkih. Praviloma se uporablja v stavkih, ko opisujejo nekaj abstraktnega, ki ni vezano na določen predmet ali osebo. Razmislite o značilnostih uporabe tega zaimka v govornih primerih.

Ponedeljek, 28. julij 2014

Die Mehrdeutigkeit des Pronomens es. Das unpersönliche Pronomen es.

Ponedeljek, 24. februar 2014

Odgovori na različna vprašanja so lahko tako popolni (popolni) kot skrajšani, če je že jasno, kaj se govori, npr.:

Petek, 06.12.2013

Zasliševalno in demonstrativno

Za tvorbo zaimenskih prislovov (nar.) te kategorije v nemščini je Nar. v kombinaciji s predlogi (predlog).

Petek, 29.11.2013

V nemškem jeziku (jezik.) obstajajo takšni zaimki (lok.), katerih semantika ne kaže nobenih določen spol (spol). Na takšne kraje. povezani:

Nedelja, 14.10.2012

Zaimki (kraji) ne morejo delovati le kot nadomestki za predmete ali osebe v govoru, temveč jim dajejo tudi določeno značilnost, torej dejansko nadomeščajo znake predmetov ali oseb.

Četrtek, 16. 8. 2012

Sistem osebnih (osebnih) zaimkov (krajov) nemškega (nemškega) jezika je zelo podoben ruskemu:

Nedelja, 12. avgusta 2012

V nemškem (nemškem) jeziku, tako kot v naši domači ruščini, obstajajo različne kategorije zaimkov (lokalnih). Eden od njih so posesivna (posesivna) mesta. (Posesivnipronomen).

Ponedeljek, 18.6.2012

Zaimki (kraji) v katerem koli jeziku označujejo predmet, osebo, znak ali količino, vendar ga ne poimenujejo. tiste. nadomestijo samostalnike (samostalnik), pridevnike, števke in prislove. Od tod tudi njihovo ime (namesto imena). V nemških krajih. se imenujejo Pronomen ali Fürwörter, kar odraža tudi njihovo funkcijo (pro = für - za, namesto, namesto).

Petek, 15.6.2012

Razred relativnih (odnosnih) zaimkov (lokalnih) v nemščini predstavljata zaimka der (njegove generične oblike die, das in množinska oblika die) in welcher (oziroma welche, welches, welche).

Petek, 15.6.2012

Glede na sklanjanje zaimkov (lokalnih) v nemščini je treba razumeti, da različni razredi zaimkov različno padajo, zato jih bomo obravnavali v skupinah.

Ponedeljek, 28. maja 2012

Razdelek je precej obsežen in tema povratnih (povratnih) zaimkov je eden od pomembnih delov tega razdelka.

Označuje subjekt (redko predmet) v stavku. Ima samo dve padežni obliki in se v stavku uporablja kot dodatek, manj pogosto kot okoliščina:

Sobota, 19. maja 2012

Ogledni zaimki v nemščini so preprosta tema, a če imate težave s članki, se boste morali potruditi, da boste to temo pravilno obvladali.

Pokazni zaimki v nemščini natančneje označujejo osebo ali predmet kot določen člen in so v govoru bolj poudarjeni. Stojijo namesto določnega člena.

Ogledni zaimki so: der (tisti, on, ki), dieser (ta), jener (tisti), solcher (tak), derjenige (tisti), derselbe (ta), es (ta), selbst (sam ).

Pokazni zaimki der, die, das se uporabljajo v imenskem, dativnem in tožilnem padežu kot samostojen subjekt ali predmet, nanašajo se na prej omenjen član stavka ali na naslednji zapleteni stavek:

Ponedeljek, 2. aprila 2012

Zaimki (domačni) v nemščini

Kot del govornih mest. služi za zamenjavo samostalnika, lastnega imena ali pridevnika v stavku, ne da bi jih poimenoval.

V nemščini je 9 glavnih skupin zaimkov. to je:

mesta v nemščini beseda ali del govora, ki kaže na predmet, vendar ga ne poimenuje. Glavna funkcija zaimka je preprečiti večkratno ponavljanje samostalnikov (ali lastnih imen). Najpogosteje uporabljena mesta. v nemščini so lich. mesta. (Osebni zaimek).

Četrtek, 29. marca 2012

V nemščini je samo en povratni (povratni) zaimek (lokalni) - sich. Poleg tega se sama oblika sich uporablja izključno v tretji osebi in v infinitivu, v prvi in ​​drugi osebi pa se uporabljajo ustrezna osebna mesta. v tožilniku: